Delovnih mest ne bo, sanacija pa že

Iz moke naposled ni bilo kruha. Glede nje se je napovedovalo marsikaj, valjarne pri Orehu pa naposled ne bo. Ukrajinska skupina Metinvest, ki je naložbo snovala v navezi s furlansko družbo Danieli, naj bi se območju med Osapsko reko in nekdanjo rafinerijo Aquila odpovedala, ker bi se postopek bonifikacije zavlekel najmanj pet let. Preveč neznank je bilo pri sami dobavi energije, saj predel ni še priključen na plinsko in niti električno omrežje. Metinvest naj bi ugodnejše razmere že našla v Ravenni, je včeraj o zadnjem premiku obsežneje poročal tržaški dnevnik Il Piccolo.

Odločitev močno odmeva na krajevni ravni. Nekateri so si oddahnili, drugi pa ne. Sočasno so se razblinile temne in svetle plati 700 milijonov evrov težke naložbe. Napovedanih 450 novih delovnih mest, ki bi jim šlo prišteti še drugih 500 od povezanih dejavnosti, ne bo. Konec pa je obenem tudi strahov in dvomov nekaterih domačinov, ki so se bali, da bi industrijski objekt zadal smrtonosni udarec miljskemu okolju. Na tej osnovi sta denimo nastala miljska občanska lista in odbor proti valjarni, ki sta si na zadnjih z valjarno obarvanih občinskih volitvah utrla pot v mestni svet. Tudi proti njima, pa tudi vsem ostalim, ki so v volilnem času s to temo vlekli vodo na svoj mlin, zdaj s prstom kaže miljski župan Paolo Polidori.

Njegova previdnost se je naposled izkazala za edino pravo pot, je prepričan. Ko so se drugi zaganjali proti obratu za valjanje kovin, je sam vztrajal, da gre za prehitre reakcije, je spomnil. »O valjarni ne bi smeli sploh debatirati, saj na mizi nismo imeli nikakršnega načrta. Kdor je zahteval ustanovitev tehničnih omizij, je zdaj ostal praznih rok,« je pojasnil. Po županovih besedah torej ne bomo nikoli izvedeli, če je umik Metinvesta zamujena priložnost ali kaj drugega. Nekaj pa je gotovo: 60 milijonov evrov iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NNOO, ital. PNRR) ne bo izpuhtelo. Denar je vlada namenila sanaciji onesnaženega območja pri Orehu in izgradnji potrebne infrastrukture – od greznic do elektrike – kar bodo tudi uresničili. Polidori je zato prepričan, da bo naposled konec lahko le srečen, saj bo urejeno območje postalo bolj privlačno za investitorje.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.