Dedkov grob so iskali 64 let

Vsakoletni zgodnji jutranji prvomajski poklon in polaganje venca padlim partizanom 10. in 8. brigade 20. divizije 4. jugoslovanske armade pred spomenikom na pokopališču v Bazovici je bil letos še bolj občuten od običajnega.

Vaščanom vseh treh vasi – Bazovice, Gropade in Padrič –, ki se vsako leto spomnijo padlih borcev in krvave bitke za osvoboditev Bazovice, kjer so se Nemci močno utaborili v zadnjih dneh druge svetovne vojne (29. in 30. aprila) in kjer je bilo veliko mrtvih, se je tokrat pridružil tudi Joza Liović, vnuk padlega borca dalmatinske brigade 4. jugoslovanske armade. Njegov nono, ki se je prav tako imenoval Joza Liović (ime je vklesano v spomenik), je bil doma iz okolice Sinja v Dalmaciji. Zanimivo pa je, da Joza Liović (mlajši) in ostali člani družine celih 64 let niso vedeli, kje je pokopan oče oziroma dedek. »Vedeli smo, da je v zadnjih dneh vojne padel v bojih za osvoboditev Trsta. Nismo pa nikoli dobili njegovega groba,« je prisotnim v Bazovici dejal Liović in nato povedal zgodbo, kako mu je uspelo najti dedkov grob.

»Pomagal mi je pokojni Nabrežinec Ivan Lesizza, s katerim sva poslovno sodelovala preko nekega podjetja iz Trevisa,« je povedal Jozo, ki je po poklicu podjetnik (prodaja gradbeni material). Liovića, ki stanuje v Funtani pri Poreču, je v Bazovici spremljal sin z družino.

Za vedno mu bo hvaležen

V nadaljevanju je Liović dodal, da sploh ni bilo lahko najti groba. »Že moj oče se je pred tem obrnil na takratni jugoslovanski konzulat v Trstu in druge uradne ustanove, ki pa mu niso uspele pomagati. Skoraj smo izgubili upanje, a sam se še naprej vztrajno iskal. Z Ivanom Lesizzo sva tako grob našla leta 2007. Našel ga je on in to dva dni pred prerano smrtjo. Za vedno mu bom hvaležen. Če me ne bi tisti dan poklical po telefonu, bi še danes iskali kraj pokopa.«

Liović je še povedal, da je bila večina borcev 10. in 8. brigade Dalmatincev iz okolice Sinja v zaledju Splita. »Poznam nekatere sorodnike padlih partizanov, ki so pokopani v Bazovici. Že sem v stiku z njimi in vprašali so me, če bi jih pripeljal na pokopališče. Zahvalil bi se Bazovcem in vaščanom drugih vasi, ki zgledno skrbite za spomenik,« je zaključil Joza Liović.