Petek, 20 december 2024
Iskanje

Danes osrednja slovesnost na bazovski gmajni

Začela se bo ob 15. uri. Ob 10. uri bodo od bazovskega kala krenili pohodniki zamejskih organizacij. V petek so za bazoviške junake obhajali mašo zadušnico, slavnostni govor je imel generalni konzul RS Gregor Šuc

8. sep. 2024 | 8:34
Dark Theme

Danes popoldne bo ob 15. uri na bazovski gmajni osrednja slovesnost, na kateri se bomo spomnili štirih bazoviških junakov, ki so bili 6. septembra 1930 usmrčeni po obsodbi na prvem tržaškem procesu. Še prej, ob 10. uri, bodo od bazovskega kala krenili pohodniki vseh zamejskih planinskih organizacij. Pohod se bo kot običajno zaključil popoldne pri spomeniku na bazovski gmajni, kjer so pred 94. leti fašistične oblasti usmrtile Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. Tu bo nato potekala svečanost, na kateri bodo tudi recitirali pisma Franja Marušiča, ki jih v zadnjih mesecih svojega življenja izza zapahov pošiljal družini v Trst.

V petek pa, ko so se žrtvam fašističnega nasilja poklonili tudi v Trstu, Ljubljani in Kranju, je zvečer župnik Žarko Škerlj zanje v bazovski cerkvi daroval mašo zadušnico, po kateri je slavnostni govor imel generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, dogajanje pa je spremljal krajevni zbor Lipa pod taktirko Tamare Ražem Locatelli.

Po maši v Bazovici je slavnostni govor imel generalni konzul RS Gregor Šuc (FOTODAMJ@N)
Po maši v Bazovici je slavnostni govor imel generalni konzul RS Gregor Šuc (FOTODAMJ@N)

»Bazoviški junaki imajo pomembno častno mesto v slovenski narodni zavesti. Kot tigrovci so bili prvi evropski antifašisti, ki so se fizično uprli italijanskemu fašizmu in njegovi politiki sistematičnega raznarodovanja slovenskega naroda,« je svoj govor začel generalni konzul Gregor Šuc. Bazovica, je nadaljeval, je opomin na tragičnost trpljenja primorskih Slovencev, je pa tudi zgodba o boju za svobodo. Je zgodba o tragični zgodovini Evrope, vendar je tudi zgodba spomina, oproščanja in sožitja med Slovenci in Italijani, ki so bili po drugi svetovni vojni sposobni preseči delitve, nestrpnost in bolečine.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava