Dan republike: v Nabrežini skoraj brez slovenščine in slovenske zastave

Praznovanje dneva republike v Nabrežini je v nedeljo, 2. junija, potekalo dejansko brez prisotnosti slovenskega jezika in ob odsotnosti slovenske zastave. Tako ugotavlja deželni in devinsko-nabrežinski občinski svetnik Igor Gabrovec, ki je na to opozoril županjo Danielo Pallotta. Slovenščina je bila prisotna le v začetnem pozdravu županje, ki je prisotne nagovorila skupaj s tržaškim prefektom Valeriom Valentijem, drugače je prevladoval italijanski jezik: tako je bilo besedilo italijanske ustave, katerega izvode so poklonili mladim, ki so letos dopolnili 18 let, le v italijanščini (čeprav so v preteklosti izšle tudi dvojezične publikacije), medtem ko so novorojenčkom poklonili italijansko zastavo (v prihodnje razmišljajo o oblikovanju takega darila, ki bo spominjal na občinsko ozemlje). Tudi pesmi, ki jih je izvajal zbor alpincev, so bile samo v italijanščini (svetnika je posebej zbodlo izvajanje pesmi La campana di San Giusto, ki spominja na italijanski prihod v Trst ob koncu prve svetovne vojne), na pročelju občinskega sedeža pa ni plapolala tudi slovenska zastava, katere izobešenje ob praznikih predvideva občinski statut. »Zabolelo me je ugotoviti, da so v Nabrežini slovenski jezik, simboli in torej skupnost bili dejansko izločeni iz praznika, ki, vsaj kot italijanskim državljanom, nam polnopravno pripada,« pravi Gabrovec, ki je svoje občutke posredoval tudi županji Pallottovi.

S svoje strani je županja dejala, da je svoj govor pripravljala v soboto zvečer in da torej ni bilo časa za prevajanje, kar se tiče odsotnosti slovenske zastave pa po njenih besedah zakon predvideva njeno izobešanje takrat, ko pride kak predstavnik ali minister Republike Slovenije. Sama jo da izobesiti ob priložnosti sej občinskega sveta iz spoštovanja do slovenske komponente občine, kar se tiče drugih priložnosti, pa se bo v prihodnje videlo. Opozorila je tudi, da je prejšnja uprava Vladimirja Kukanje v občini ukinila praznovanje dneva republike, za katero Pallottova želi, da bo postal praznik, na katerem bo prisotna tudi slovenska manjšina. Ne obstajajo levi in desni prazniki, opozarja županja Daniela Pallotta, ki dodaja, da se tudi sama udeležuje obhajanja 25. aprila. Zanjo spoštovanje manjšine ne gre toliko skozi prisotnost ali neprisotnost trobojnice, ampak skozi stvari, ki jih uprava dela za vse, saj je županja vseh tukajšnjih skupnosti. Kar se pa tiče petja pesmi La campana di San Giusto, je županja praznik republike označila za nacionalistični praznik. Tudi sama se udeležuje proslav ob dnevu osvoboditve, kjer pa se pojejo drugačne pesmi, ter pozvala k enotnosti, ne pa k razdvajanju.