Dan po atentatu na Borsellina bi se bil moral vrniti domov

»Na dan, ko je v Ulici D’Amelio v Palermu eksplodirala tista prekleta bomba, je moj stric, Eddie Cosina nadomeščal kolego, ki je ravnokar prispel iz Trsta. Sam mu je to predlagal, češ da je dolgo potoval in da je truden, on pa se naslednji dan vrača domov. Vedno ga je skrbelo za sočloveka, bil je velik altruist. Trdno je verjel v družino, družinske vezi je tkal tudi s prijatelji, na delovnem mestu,« pove nečakinja ubitega policista Silvia Stener, med pripovedjo se ji večkrat prekine glas, solze le z veliko muko zadrži.

Tržaška sekcija protimafijskega društva Libera je v nedeljo na spletnem dogodku prepustila besedo nečakinji miljskega policista, ki je 19. julija 1992 z drugimi štirimi kolegi izgubil življenje v atentatu na sodnika Paola Borsellina. Na prvi dan pomladi se društvo vse od svoje ustanovitve leta 1995 s simbolnim branjem imen preminulih na trgih in ulicah spominja vseh nedolžnih žrtev mafije. Zakon 20/2017 je spontani poklon pred štirimi leti povzdignil v državni zakon. Po sili razmer se je dogajanje letos preselilo za računalniške ekrane. Na tržaškem spletnem dogodku je uvodoma spregovorila trojica mladih – to so Luca Alberti, Paola Calci in Bianca Bazo, študent tržaške univerze in dijakinji liceja Petrarca – ki si v vrstah društva Libera aktivno prizadeva, da ne bi mafija več bila rak rana družbe. Njihov boj je tudi boj Silvie Stener, ki je ob tokratni priložnosti z mladimi in manj mladimi delila spomine na strica.

Ko je umrl, je bila stara šestnajst let: »Ko je odšel v Palermo ga nisem uspela pozdraviti. V polnem zagonu mladosti sem uživala poletje. Sicer pa je bilo tako zame kot za mojo mamo, teto in babico povsem naravno, da je redno odhajal in se spet vračal.«

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.