»V zadnjem letu sem zaradi bližajoče se obletnice posvetila veliko časa raziskovanju tega dogodka,« pove Natka Badurina profesorica slavistike na videmski univerzi, ki je pred kratkim v muzeju Vittoriale ob Gardskem jezeru na mednarodnem simpoziju o »reškem podvigu«, kot v Italiji večkrat imenujejo zasedbo kvarnerskega mesta, spregovorila o danuncijadi v luči nekaterih dokumentov iz reških arhivov. Pot, ki je Natko Badurina popeljala do ukvarjanja z D’Annunzievo zasedbo Reke, se začenja pri ... Zofki Kveder, uvodoma pove intervjuvanka.
»Pred leti sem naletela na podatek, da je Zofka Kveder leta 1922 napisala dramo Arditi na otoku Krku. Bere se kot propaganda s pozivom k jugoslovanskemu unitarizmu. V drami pripoveduje o decembrskih dogodkih iz leta 1920, ko so D’Annunzievi arditi uprizorili nekakšen obupan poskus zasedbe Krka, a prebivalci so se uprli in odgnali zavojevalce. V hrvaško zgodovinopisje se je ta dogodek vpisal kot prvi poraz fašistov, kar je seveda ideološka interpretacija, saj niso še bili fašisti.«
»Naj bo jasno – D’Annunzio na Reko pride z idejo kulturne in civilne superiornosti italijanstva, tega se ne da relativizirati. Njegov »podvig« je imel izrazito imperialističen predznak, osnova je bila prevlada italijanskosti nad drugimi. To je srž D’Annunzieve operacije. Vse ostalo je dim v oči,« v intervjuju med drugim pravi Natka Badurina.
Daljši pogovor z Natko Badurina si lahko v celoti preberete v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.