Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v Narodnem domu v Trstu še zadnjič v tej vlogi srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pahor, ki so ga med ostalimi spremljali veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Matjaž Longar, generalni konzul v Trstu Gregor Šuc ter njegov predhodnik na tem mestu Vojko Volk, sedaj državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, se je dan po prejemu nagrade Alcide De Gasperi v Trentu in dva dni pred ponedeljkovim poslovilnim obiskom v Rimu, kjer se bo še zadnji srečal z italijanskim kolegom Sergio Mattarello, poslovil od Slovencev v Italiji, pri čemer so njihovi predstavniki hoteli izraziti zahvalo za opravljeno delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti.
»Med vašim predsedovanjem smo čutili, da ste tudi naš predsednik,« je v svojem nagovoru dejala predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, ki je visokemu gostu izrazila priznanje za dokaz, da je vredno se opredeljevati za narod, jezik in kulturo, ravno tako pa je pomembno vlagati v sožitje, dialog in spravo. Poudarila je Pahorjevo vlogo pri postopku vračanja tržaškega Narodnega doma Slovencem v Italiji in spravne geste z Mattarello 13. julija 2020 ob stoletnici požiga Narodnega doma. Tisti datum bo za vedno zapisan v našem kolektivnem spominu, je dejala Ksenija Dobrila, po besedah katere sta oba predsednika dala znak, da so spravna dejanja, empatija in sočustvovanje možna. »Med nami boste vedno dobrodošli kot častni predsednik in prijatelj Slovencev v Italiji,« je zaključila predsednica SKGZ.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je poleg spravnih gest z Mattarello poudaril tudi javno opravičilo Slovencem iz ust avstrijskega predsednika Alexandra Van Der Bellena, z dogajanjem 13. julija 2020 v Trstu pa sta ob žalostnem spominu obe narodni skupnosti obeležili skupno zmago, saj je to »dan, ki nas povezuje in združuje«. »Razdirati in razdeljevati je zelo lahko, graditi sožitje ob spoštovanju medsebojnih razlik pa je veliko težje,« je poudaril predsednik SSO, ki je poudaril tudi Pahorjevo prizadevanje za dialog sožitje in spravo ne samo na mednarodni, ampak tudi na domači slovenski ravni. Za Bandlja bi bilo tudi zelo nevarno in zgrešeno, če bi bili prepričani, da so se zadeve dokončno uredile. Odnos je treba negovati, zato je treba nadaljevati po poti, ki jo je začrtal Borut Pahor, je še dejal predsednik SSO.
Po prepričanju predsednika Pahorja se lahko marsikaj doseže, če se človek trudi in je iskren ter če se dela skupaj. Za spravna dejanja in uspeh postopka vračanja Narodnega doma pa je dal priznanje predvsem predsednikoma SKGZ in SSO Dobrili in Bandlju, ki sta bila po njegovih besedah pripravljena iti čez lastna stališča, kar je bilo takrat »odločilno pomembno, da smo dosegli to, kar smo«, je dejal Pahor in poudaril tudi pomen, ki ga je imel »neskončen pogum« takratnega slovenskega generalnega konzula v Trstu Vojka Volka. Slovenski predsednik je obnovil potek pogovorov z italijanskim kolegom o tem, najprej ob robu nekega srečanja v Grčiji, nato ob izbruhu pandemije novega koronavirusa (temo Narodnega doma je načel Mattarella sam). Ravno v času covida je bilo namreč narejeno tako, da so 13. julija 2020 podpisali dogovor o vrnitvi Narodnega doma Slovencem, kar je po Pahorjevih besedah dokaz, da je mogoče in potrebno videti priložnosti, ki jih trenutek daje. Slovenski predsednik je na koncu še pozval k spoštovanju razlik, ki nas bogatijo, demokratične ureditve države in govorjenju jezika, ki je član skupne evropske družine. Dajmo tudi krila naši skupni evropski identiteti, ker nas tudi ščiti, je zaključil Borut Pahor.