Pavza za cigareto je za kadilce tudi priložnost za odmik od življenjske rutine. V tem smislu je zastavljen gledališki monolog Laure Bussani v produkciji gledališča Miela – zadruge Bonawentura iz leta 2017 z naslovom Cik pausa. Ponovitev predstave je potekala v četrtek na Gradu svetega Justa v sklopu poletnega niza Trieste Estate. Dogodek je bil posvečen Marku Sosiču, ki je režiral predstavo in sodeloval z Alessandrom Mizzijem ter Stefanom Dongettijem pri nastanku besedila Laure Bussani. Monolog tržaške igralke je izhodiščno kolaž številnih vlog, ki jih je upodobila med znamenitimi večeri Pupkin Kabaretta, ampak tudi izvirnih odlomkov.
Vezna nit predstave in dramaturški ključ je torej kajenje, žrtev katerega je tudi Bussanijeva. Pavze za kajenje pa so lahko tudi trenutki svobode, med katerimi zaživijo najrazličnejši liki, komični prizori ali boleči spomini. Laura Bussani omogoči občinstvu, da vstopi v njen svet, odrski in zasebni, pri tem pa mojstrsko preskakuje od ostre in cinične komičnosti do nizanja svojih melanholičnih in nežnih spominov. Njena igra pripelje gledalca, mimo presenetljivih pevskih nastopov, od iskrenega nasmeha do globoke ganjenosti.
Predstava se zaključi z ganljivim petjem poljske uspešnice iz sedemdesetih let Kawiarenki in s posvetilom babici Bafii in tržaškemu režiserju ter pisatelju.
Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.