Brez gravitacije se astronavti fizično spremenijo

»Astronavstsko« jutro je na festivalu Mondofuturo zaokrožila biologinja in raziskovalka Alessandra Bosutti, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem novih strategij za izboljšanje regeneracije skeletnih mišic in z zaustavitvijo razgradnje mišic zaradi njihove neuporabe v vesolju.

Po več kot 50 letih, ko je človek prvič stopil na Luno, želi Nasa s programom Artemis to ponoviti. A daljše zadrževanje v vesolju predstavlja za astronavte problem tako na fizični kot na psihični ravni, je v pogovoru z Fabiom Paganom orisala raziskovalka tržaške univerze.

»Pojavljajo se težave zaradi prehranjevanja in izolacije astronavtov na misijah,« je pojasnila Bosutti. Zato se ukvarjajo z eksperimentalnimi modeli tudi na Zemlji, istočasno pa lahko rešitve, ki jih najdejo za astronavte v vesolju, uporabijo tudi za ostale ljudi.

Vesolje privede do veliko sprememb na fizični ravni. »Že po nekaj dneh človek izgubi mišično in kostno maso. Slednjo tudi zelo težko pridobi, ko se vrne na Zemljo,« je dejala raziskovalka. Astronavti med drugim večkrat trpijo zaradi bolečin v hrbtu. V vesolju zaradi mikrogravitacije »zrasejo« za nekaj centimetrov, zaradi česar se prostor med vretenci razširi, ob vrnitvi pa znova zoži. V stanju mikrogravitacije pride tudi do premikanja telesnih tekočin v smeri glave, zato imajo astronavti navadno bolj okrogel obraz. Vvesolju obstaja tudi tveganje za izpostavljenost radiološkemu sevanju (in kasnejšim zdravstvenim težavam kot je rak na ščitnici) in za težave na prebavilih.

Več v torkovem Primorskem dnevniku.