Nedelja, 22 december 2024
Iskanje

Branje ima lahko revolucionarno moč

V tržaškem kongresnem centru se je danes začel 39. kongres mednarodne zveze za mladinsko književnost; uvedel ga je avtor Michael Rosen, ki verjame v književnost kot gonilno silo sprememb

Trst |
30. avg. 2024 | 19:01
Dark Theme

Otroci potrebujejo zgodbe, da si stvari predstavljajo, da se jih spominjajo in zato, da rastejo. Napis na panoju ob vhodu v tržaški kongresni center v Starem pristanišču dobro povzema vsebine, ki jih v teh dneh v njem obravnavajo. V Trstu se je namreč danes začel 39. kongres mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, ki je v Staro pristanišče privedel književnike, avtorje in raziskovalce z vsega sveta. Še jutri in v nedeljo se bodo skupaj posvetili tematiki mladinske književnosti v znamenju letošnjega gesla: »Pridružite se revoluciji! Ponudimo vsakemu otroku dobre knjige«.

Večdnevni literarni kongres, katerega se udeležuje več kot 630 udeležencev iz 65 držav in zaobjema več kot 200 dogodkov, so uvedli mladi člani mladinskega tržaškega zbora Coro giovanile della città di Trieste. Dobrodošlico so gostom kongresa izrazili z glasbo, in sicer z Beethovnovo Odo radosti, nato so goste nagovorili predsednica zveze IBBY Sylvia Vardell, predsednik Italijanske sekcije IBBY Franco Fornaroli, tržaški župan Roberto Dipiazza in predstavnik centra za knjige in branje Cepell Gianluca Parisi. Častni gost pa je bil angleški otroški avtor Michael Rosen, ki je v kongresnem centru spregovoril o književnosti kot gonilni sili sprememb.

Otroci potrebujejo zgodbe, potrebujejo pa tudi poezijo, ki jim dovoljuje, da še globlje raziščejo skrite pomene in da ustvarijo neko osebno interpretacijo prebranega. Ravno interpretativno dejavnost oziroma ustvarjanje nekega pomena ob branju je Michael Rosen, avtor znanega Lova na medveda, še posebej poudaril v svojem govoru. Pravzaprav pa ni šlo za klasičen govor: lahko bi se reklo, da je avtor kongresnike zabaval z lekcijo o poeziji, tako kot počenja med obiskovanjem otrok v šolah na raznih koncih sveta. Takrat, ko se s skupino otrok sprašuje o pomenu pesmi ali o pomenu verza, nastanejo tako imenovane »knjižne interpretativne skupnosti«. »Vsak prispeva z interpretacijami, ki so lahko med seboj zelo različne. Te interpretativne skupnosti pa so ključne, zato da se rodi pogovor, da drug drugemu prisluhnemo, da se tudi spremo,« je dejal Rosen in naštel nekaj ključnih tematik današnje družbe, kot so vprašanje spola, klimatske spremembe, migracije, enakopravnost ...

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava