Botanične dragocenosti iz grajske knjižnice

Še ne petnajstletni Maksimilijan Habsburški, ki se je od rane mladosti navduševal nad botaniko, se je po gozdovih in parkih sprehajal s svojo malo enciklopedijo rastlin. Vsakič, ko je ugledal opisan cvet ali list, ga je utrgal in vtaknil med liste knjižice in tako ustvaril svoj herbarij. Več kot 150 let staro dragocenost so našli v arhivu tržaškega naravoslovnega muzeja, od danes pa si jo je mogoče ogledati na razstavi Ars Botanica, giardini di carta nella biblioteca di Miramare v Miramarskem gradu.

»Grajska knjižnica je krasna odslikava Maksimilijana in njegove ljubezni do naravoslovja in botanike,« je na včerajšnji tiskovni konferenci v prenovljeni prestolni sobani Miramarskega gradu dejala Andreina Contessa, direktorica miramarskega muzeja in kustosinja razstave.

V grajski knjižnici so v preteklih mesecih našli več kot 100 knjig o botaniki, restavriralo jih je podjetje Centro Studi e Restauro iz Gorice. Kot je dejal restavrator, je bilo treba vsako knjigo očistiti, nato pa stran za stranjo s posebnimi čopiči in radirkami popraviti morebitne poškodbe in raztrganine. Rezultat so prečudovite barvane upodobitve cvetic in rastlin vseh vrst: »V 19. stoletju so začeli botaniki intenzivneje preučevati rastline, umetniki pa so jih slikali,« je razložila Contessa in pokazala na primerek knjige, ki so jo natisnili ob povratku Maksimilijana iz Brazilije. Tam je med letoma 1859 in 1860 preučeval rastline iz vrst Aroideae, z njim se je v Južni Ameriki mudil tudi slikar Joseph Selleny. Ob povratku je ukazal bodoči mehiški cesar natisniti obsežno knjigo z umetnikovimi upodobitvami brazilskih rastlin. V državnem arhivu v Trstu so celo našli cesarjeva naročila in dokaze o tisku knjige.

Razstava bo v gradu odprta vse do 11. junija 2023, njen ogled je vključen v ceno vstopnice za ogled gradu. Sicer pa je po besedah Andreine Contessa razstava cvetličnih motivov iz grajske knjižnice tudi vabilo obiskovalcem, da si Miramarski grad in njegov park ogledajo iz naravoslovnega in botaničnega vidika. V vsaki sobani se namreč najde vsaj en rastlinski motiv, ananas na primer, simbol Mehiškega cesarja in velikega navdušenca nad botaniko in naravoslovjem.