Bodoči inženir od sebe zahteva vedno najboljše

Jakob Tul, iz Mačkolj doma, se ne zadovolji, dokler ne doseže najboljši možen rezultat. Skavt, kitarist skupine The lone avenue, urednik Rasti, mladinski vodnik pri SPDT, pritrkovalec in pevec mešanega zbora Mačkolje, se je tako«zadovoljil« s stotico na tehniškem zavodu Žige Zoisa, ciljal pa je na pohvalo.

Zlati maturant je sicer med pisnim delom imel slab občutek, kajti zdelo se mu je, da bi bile naloge lahko bolj popolne. Pri slovenščini je izbral Smoletovo Antigono, pri italijanščini pa se posvetil socialno-ekonomski tematiki z vprašanjem o tem, katere so vrednote, ki pripeljejo k izbiri delovnega mesta. »Danes s svojim delom težko prelivaš svoje sposobnosti v okolje, v katerem živiš. Delo bi moralo oplemenititi posameznikove sposobnosti,» je Tul povzel svoje pisanje. Tretje naloge, pravi, ni zaključil: »Zdela se mi je predolga za odmerjen čas. Izkoristil sem vseh šest ur, a nisem dokončal, zato sem izgubil tisto točko, ki me je ločevala od pohvale.« Drugih preglavic med zrelostnim izpitom ni imel, niti treme. Počutil se je pripravljenega, saj je bila zanj, kot še za marsikoga, simulacija pred izpitom zelo koristna izkušnja.

Z izpitom se je zanj zaključila nadvse pozitivna petletna pot. Smer Gradnja okolje in prostor tehniškega zavoda Žige Zoisa je po prvostopenjski srednji šoli izbral zato, ker je med vsemi drugostopenjskimi šolami s slovenskim učnim jezikom, ki jih ponuja Tržaška, imela po njegovem mnenju najbolj zapletene vsebine in obenem nudila večje možnosti zaposlitve takoj po opravljeni maturi. »Izbral sem šolo »na nivoju«. Po pravici povedano so vsebine bile zelo dostopne, morda tudi zaradi tega, kar nas je bilo v razredu malo. V petem letniku smo učilnico delili v štirih,» je povedal, »pridobil pa sem ogromno ključnih kompetenc.«

Njegova študijska pot se nikakor ne bo zaključila z maturo. Pridobljeno znanje bo Jakob Tul nedvomno znal izkoristiti že jeseni, ko bo kot študent gradbeništva stopil v avle oddelka za inženirstvo na tržaški univerzi. »Odločil sem se, da nadaljujem študije, a da ostanem doma,« je povedal.

Razgledan in odločen fant preživlja poletje razposajeno, kot se po končanem pomemben poglavju življenja spodobi. Posveča se nekaterim svojim najljubšim dejavnostim, saj se je najprej odpravil na planinsko šolo, nato vodil skavtski tabor volčičev. Odšel bo tudi na skavtski tabor klana ter na morje s prijatelji.

Otožno razmišlja o lepih trenutkih, ki jih je doživljal na Zoisu, »kjer se med dijaki in profesorji ustvari lep odnos. Bilo nas je malo in smo se zato vsi poznali. Pogrešal bom svoje sošolce, a ne samo tiste, ki sem jih imel v svojem razredu.«