Belgija: strožje covid omejitve ter odprti in družabni ljudje

V rubriki Naši v drugih okoljih bomo predstavili izkušnje mlade tržaške Slovenke Janje Hauschild, ki se je po več selitvah že od časa študija končno ustalila v mestu Liège v Belgiji. Janja se je po zaključeni maturi na klasičnem liceju v Trstu odpravila v Benetke, kjer je študirala arabsko kulturo, jezik in zgodovino na Univerzi Ca’ Foscari. Pred zaključkom študija se je odpravila na enoletno Erasmus izkušnjo v francoski del Belgije, točneje v Liège. Potem ko je doštudirala, je šla v Nemčijo, v Tübingen, od tam pa na ameriško univerzo v egiptovskem Kairu. Po opravljenem magistrskem študiju aprila v lanskem letu se je ponovno vrnila v Belgijo, v Liège, kjer jo je v juniju lani za nekaj mesecev že čakalo delo. Zdaj jo čaka nova delovna izkušnja na področju integracije migrantov in beguncev, povezana z njeno izobrazbo.

Koronačas je močno vplival na njen vsakdan. Tudi v Belgiji imajo policijsko uro, ki se prične sicer šele opolnoči, kar je novost. »Zdi se mi, da so v Belgiji omejitve bolj stroge kot pri nas, ker bari in restavracije niso odprli niti enkrat od oktobra, ko je belgijska vlada odredila lockdown. Še sedaj ni nič odprto,« pravi Janja, ki je tudi v svojem prostem času precej zasedena z umetniškim ustvarjanjem ter dodatnim študijem in izpopolnjevanjem. Drugače so ji v Liègu všeč predvsem ljudje, ki so zelo odprti in uživajo v druženju, zelo so angažirani v društvih in organizacijah, zelo dobro je tudi socialno skrbstvo. Vsekakor Janja Hauschild kljub vsemu občuti domotožje, saj zaradi covida doma ne vidi že poldrugo leto, manjkajo ji družina, prijatelji in morje. Prav tako razmišlja tudi o vrnitvi.

Več v današnjem (četrkovem) Primorskem dnevniku.