Ali ribogojnice onesnažujejo morje?

Kakšno je morsko dno pri Devinu? Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Vladimir Mervic (Za Zaliv - Zeleni) je ne zadnjem občinskem svetu zahteval vpogled v zemljevide, ki jih je izdelal Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno fiziko (OGS) na območju 58 ribogojnih kletk pred Devinom.

Svetnik je opozoril, da so mediji 22. oktobra poročali o tem, da je OGS v sodelovanju z univerzo kartiral morsko dno v Tržaškem zalivu. Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji People and nature, na dveh zemljevidih so prikazana območja, ki so ranljiva zaradi delovanja človeka. Intervjuvana raziskovalka je pojasnila, da so med antropogenimi dejavnostmi, industrijskimi in pristaniškimi naselji ter ribiško dejavnostjo edina območja, ki so ostala nedotaknjena, zavarovana območja, se pravi Natura 2000 in deželni rezervati, je zapisal v glasovalni pobudi.

»Glede na pričevanja uporabnikov, ribičev in jadralcev, je morsko dno doživelo temeljito spremembo in rastlinstvo je skorajda izginilo,« je sporočil in dodal, da literatura potrjuje, da intenzivne ribogojnice v naravno okolje izpuščajo ogromne količine odpadkov. To so nezaužita hrana, iztrebki, bakterije, antibiotiki in kemične spojine, kakršne so na primer razkužila. Antibiotiki in kemikalije zastrupljajo živali in floro, kar ima resne posledice za zdravje morja in ljudi, je dejal.

Odbornik za okolje Lorenzo Celic je svetniku pojasnil, da zemljevidi niso strokovno natančni, saj niso pridobljeni s pomočjo kemičnih in fizikalnih analiz morskega dna, temveč so interpolacija podatkov, ki so bili zbrani v preteklih letih; zlasti gre tu za podatke deželne družbe Arpa. Celic je vsekakor opozoril na sliko, ki izhaja iz objavljenega članka, po kateri ribolov in marikoltura (gojenje morskih živali v morski vodi na določenih območjih) ne bi odločilno vplivala na območje pri Devinu.

Na omenjenem delu zaliva je pritisk na morsko okolje zaradi ribolova in marikulture zelo majhen, če ga primerjamo z območji v krajih Marano Lagunare ali Gradež. Tudi na morsko dno gojenje rib ne vpliva pretirano, medtem ko je veliko bolj škodljiv promet ladij in čolnov, je povedal Celic.

Župan Igor Gabrovec je potrdil, da bosta z odbornikom Celicem zahtevala ustreznejše in bolj razčlenjeno preverjanje in spremljanje vpliva ribogojnic. »Število kletk je v letih naraslo, tako kot število orad in brancinov v njih, morsko dno ni globoko - do 8 metrov, tokov ni veliko,« je dodal in namignil, da so globine zaliva izčrpane, ne glede na kletke, in biotska raznovrstnost je propadla, tako da je rib veliko manj. »Preveriti velja, ali so tovrstne kletke na tako omejenem območju danes še aktualne in uporabne,« je sklenil.