Ali nikogar ne skrbi potresno tveganje?

Prihodnje leto bo jedrska elektrarna v Krškem slavila okroglih 40 let. Leta se ji že krepko poznajo, pa tudi okoljske in potresne informacije, ki so na dan prišle samo v zadnjih dvajsetih letih, ji ne pišejo svetlih dni. Nuklearna elektrarna Krško je namreč edina jedrska elektrarna v Evropi, ki obratuje na seizmično aktivnem območju, in med drugim nima ustreznega skladišča za radioaktivne odpadke. Medtem ko se drugod po Evropi jedrske elektrarne postopoma opušča, se za krško snuje celo podaljšanje življenja, za dodatnih dvajset let, se pravi do leta 2043.

Z jedrsko energijo se ne gre norčevati, opozarjajo okoljevarstvene organizacije Legambiente in Global 2000, ki so svoje pomisleke o usodi nuklearke naslovile na italijansko in avstrijsko vlado ter na italijanske in avstrijske znanstvenike, včeraj pa so jih predstavile še novinarjem in torej javnosti v Novinarskem krožku. Predsednik tržaškega združenja Legambiente Andrea Wehrenfennig je opozoril, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih opravljenih veliko študij o potresnem tveganju, ki so ga Slovenci doslej podcenjevali. »Jedrsko elektrarno je treba ukiniti, kaj šele graditi nov reaktor in to paradoksalno vedno na istem-potresnem območju. Stavba je stara in ni več varna, ko bi se po nesreči poškodovala reaktorska posoda in bi iz nje ušli gorivni elementi, bi bila to jedrska katastrofa. Zato je podaljšanje obratovalne dobe popolnoma nesmiselno,« je ugotavljal. Italija, Avstrija, Hrvaška in Madžarska se morajo kot sosede izreči glede čezmejnih vplivov na okolje. Medtem ko se Italija obotavlja, je Avstrija že potrdila svoje nasprotovanje. »Slovenija je vedela, da mora do prihodnjega leta zapreti nuklearko in pripraviti ustrezno energetsko strategijo, pa je ni.«