»Albin Bubnič si zasluži ulico ali spominsko tablo«

Novinar Albin Bubnič je pomembna tržaška osebnost, ki nosi največ zaslug, da se je začelo govoriti o do takrat zamolčani temi, o zločinih v taborišču Rižarna. Po objavi seznama ubitih in preživelih v tržaškem taborišču v Primorskem dnevniku 16. maja 1965 pa so o tej tragični zgodovinski epizodi začeli pisati tudi pomembni italijanski časniki in tedniki. Bubnič je zaslužen, da je Rižarna postala spomenik državnega pomena. Zaradi vseh teh zaslug bi po njem morali poimenovati eno od tržaških ulic ali mu postaviti tablo, je na včerajšnjem predavanju v Palači Gopčević povedala tržaška zgodovinarka Marta Verginella (Univerza v Ljubljani), ki je spregovorila o Bubničevem poslanstvu - identificiranju žrtev in preživelih v tem taborišču.

»Bubnič je vzpostavil korespondenčne odnose z mučenimi osebami in s sorodniki umrlih. Veljal je za zanesljivega sogovornika, kateremu so ljudje zaupali osebne predmete, včasih tudi zadnje fotografije preminulih. To je dokaz, kako so mu preživele priče zaupale in kako so si želele, da bi resnica prišla na dan,« je na svojem predavanju o »tržaškem Wiesenthalu«, kot ga je poimenovala, poudarila Verginella, ena od gostov mednarodnega seminarja Nasilna pomlad, april 1944 med Trstom in Istro. Tega je priredil mestni muzej Rižarna na pobudo Anne Krekic in Elene Pirazzoli, ki bosta referate sodelujočih zgodovinarjev tudi zbrali v publikaciji.