Alamut nam ponuja vedno nove intepretacije

Vladimir Bartol ni dočakal uspeha s svojim najpomembnejšim romanom Alamut. Slava je namreč prišla po njegovi smrti, a se danes veliko govori o njem. Pogovor o Alamutu je zato v svoj program uvrstil tudi tržaški literarni festival Triestebookfest. O njem sta se v torek v kavarni Knulp pogovarjala Giovanni Tomasin in Francesco Boer. Novinar in pisatelj nista želela razkriti vsebine Bartolovega dela, saj sta prepričana, da bi ga morali prebrati vsi poslušalci torkovega večera, sta pa v njem vseeno dobila veliko iztočnic za pogovor.

O Vladimirju Bartolu, Slovencu od Sv. Ivana, je prvi spregovoril novinar Tomasin, ki je spomnil, v katerem obdobju je živel slovenski pisatelj. »Svet se je takrat, na začetku 20. stoletja, korenito spreminjal. Tako izhaja tudi iz avtobiografskega dela Stefana Zweiga, ki je pisal o Včerajšnjem svetu,« je dejal Tomasin. V novem svetu, v katerem so se znašli Evropejci, so se začele pojavljati ideologije, država pa je bila potrebna za mobilizacijo množic. Bartol je rasel v tem času, z očetom, ki ga je približal znanosti, in materjo Marico Nadlišek Bartol, ki ga je približala literaturi. »Na Tržaškem je v tistem času udaril fašizem, tako da je moral del slovenske buržoazije zbežati,« je pojasnil Tomasin. Bartol se je zatekel v Ljubljano, kjer je študiral biologijo in filozofijo, nato pa v Francijo, kjer se je posvečal psihologiji in med drugim prevajal Freuda.

Kot že omenjeno, predavatelja nista razkrila vsebine romana, a sta se pogovarjala o motivih, ki jih je Bartol uporabil v njem. »Prvi je zgodbo o starcu na gori na Zahod prinesel Marco Polo,« je pojasnil Tomasin. Pisal je o Hasanu ibn as-Sabahu, ki je mlade omamljal s hašišem in jim prikazal umetna nebesa, tako da so bili ti pripravljeni storiti karkoli zanj. Ta zgodba je prevzela tudi Bartola, ki je zato napisal roman Alamut (v tej trdnjavi je namreč živel Hasan), v svojo pripoved pa je vključil tudi elemente iz svojega časa, saj Hasan v določenih delih spominja na Benita Mussolinija. Bartol je v romanu na pravi način predstavil totalitarizme svojega časa, je bilo povedano na srečanju.

Več v četrtkovem Primorskem dnevniku.