70 let družinske ljubezni do domačega kruha

Voda, sol, sladkor, kvas, maščoba, slad in ljubezen do dela so sestavine najboljšega škedenjskega kruha, ki ga že 70 let pečejo v pekarni Sanna v Ulici Soncini. Prav toliko jih v delavnici in trgovini dela Eligio Sanna, 86-letni Škedenjc, ki sicer prisega na slaščice. »Čeprav pri vzhajanju ‘cuker in puter’ poleti pošteno nagajata,« je nasmejan povedal, ko smo ga obiskali. S sinom Michelejem vsak dan prižgeta peč ob pol treh, ko svet še spi, in do 13. ure pripravljata kruh in sladice za prodajalno, kjer kupce sprejemata sestri Sabina in Tatiana.

Družinski uspeh

Družina pekov je pravi košček zgodovine nekdanje vasi, ki je slovela po odličnem kruhu in znanih krušaricah. »Njihov kruh je bil dober, ker niso imele strojev in so ga v celoti pripravljale na roko. Trud je bil poplačan,« je povedal Eligio in se spomnil na očeta, Sardinca Giovannija Mario Sanno, ki je leta 1921 prišel v Trst in delal v škedenjskih pekarnah. V tistih letih je na vas iz Nemčije prišel prvi stroj za mešanje testa. Leta 1953 je Sanna odprl svojo pekarno in zaposlil sina Eligia, ki se je izuril pri tržaških slaščičarjih, ta pa je, kot rečeno, ljubezen do dela posredoval svojim otrokom. Sam je specialist za kremšnite in druge tipične sladice, »saj bi samo s prodajo kruha težko preživeli. S sladicami pa razumeš, zakaj delaš.«

Več v petkovem Primorskem dnevniku.