Kontovelka Mija Ukmar (letnik 2001) si vse bolj utira pot med najboljše karateistke v Italiji. V letošnji sezoni je postala stalna članica državne reprezentance, s katero je v jesenskem času opravila dva sklopa priprav v Milanu. Študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Kopru je po dolgem tekmovalnem premoru zaradi koronavirusne pandemije 8. decembra ponovno tekmovala. Na prestižnem pokalu Shotokan v kraju Casale Monferrato se je članica Shinkai Karate Cluba v katah prebila do polfinala.
Od letošnje sezone ste stalna članica italijanske reprezentanc pod okriljem zveze Fikta. Kaj to pomeni za vašo nadaljnjo rast v karateju?
Novost letošnje sezone je prav ta, da sem stalna članica reprezentančne ekipe, čeprav v bistvu že štiri leta obiskujem treninge državne izbrane vrste v Milanu. Največja razlika z običajnimi treningi je ta, da na reprezentančnih pripravah treniramo na zelo visoki ravni. Treningi so kakovostnejši in veliko bolj naporni, saj vadimo tudi do 6 ur dnevno, kar zahteva res visoko stopnjo koncentracije. Napredujem predvsem v psihični pripravi. Čeprav telo popušča zaradi utrujenosti, mora glava delovati do konca. Želja torej prekaša same fizične sposobnosti.
Koliko je članov reprezentance?
Stalno mesto v reprezentanci imamo štiri ženske in dva moška, zraven pa trenirajo še dve mladi karateistki in dva mlada karateista.
Vaš čaka v letošnji sezoni z reprezentanco kakšno pomembnejše mednarodno tekmovanje?
Za zdaj ne, ker je zaradi koronavirusne pandemije vse zamrznjeno. Sploh ne vemo, kdaj bodo naslednja mednarodna tekmovanja.
Že februarja pa boste tekmovali na trofeji dežel, ki velja za eno izmed najbolj kakovostnih tekem na državni ravni.
Tako je. Tekmovanje je skoraj na isti ravni kot državno prvenstvo, le da na njem tekmujejo karateisti v sklopu deželnih reprezentanc.
V Italiji je več različnih karatejskih zvez, posledično pa tudi več različnih reprezentanc. Kako gledate na to?
Po eni strani je zmeda kar velika, saj se zveze večkrat ne uspejo dogovoriti, kdo bo zastopal Italijo na večjih mednarodnih tekmovanjih. Po drugi strani pa ima vsaka zveza svoja tekmovanja, od državnih do svetovnih prvenstev. Je pa več zvez predvsem zato, ker je več stilov karateja, od športnega do tradicionalnega. Vsaka goji svojega. Zato je po mojem mnenju tudi prav, da se še naprej ohranja to delitev.
Celoten intervju v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.