Zanimanja je manj, na Dolgi kroni pa je še veliko tekmovalcev in otrok

Jahalno društvo Dolga krona se je rodilo na prelomu tisočletja. »Ustanovili smo ga leta 2000. Pravzaprav konec 1999. In od takrat sem tudi predsednik,« je pogovor začel Andrej Kosmač (letnik 1972), »duša, srce in roka« jahalnega kluba iz dolinske občine. Pogovor pred društvenim barom in ob zadružnem hlevu je zmotil le ropot konjskih kopit. Beli in črni žrebci so se podobno kot bolidi v formuli 1 ustavljali v »pit stopu«, kjer pa konjeniki jim niso zamenjali gum, ampak so jih pocrtali s česanjem grive.

Kakšno je »zdravstveno stanje« jahalnega društva Dolga krona?

Splošna ocena je dobra. Smo dinamično društvo. Pri nas se vedno kaj dogaja, tako da je tu na Dolgi kroni zelo pestro. Imamo precej mladih, ki jih zanima ta šport. Kar se tiče samih konjev, pa moram povedati, da jih imamo nekaj manj kot pred leti, tako da se to v letni bilanci kar pozna.

Koliko konjev je »zmanjkalo« v hlevu?

Deset. Skupno imamo štirideset konj. Običajno smo jih imeli tudi petdeset. Osemnajst konjev je naših, od Dolge krone, drugi pa so od članov, ki koristijo naš hlev in servis.

Kaj pomeni, da je dogajanje na Dolgi kroni pestro?

Redno se pri nas stalno nekaj dogaja vsak dan, od jutra do večera. Vsak dan so lekcije, skupinske ali individualne, pa tudi tekmovanja. Le v četrtkih je malo bolj mirno.

(...)

Koliko članov šteje jahalno društvo Dolga krona?

Društvo šteje okrog sto članov. Čeprav smo slovensko društvo, nas je Slovencev okrog trideset odstotkov. Drugi so v glavnem Italijani, ki zelo radi zahajajo k nam, kar nam je v čast, saj to pomeni, da delamo dobro. Zanimivo je, da imamo kar nekaj jahačev tudi iz Slovenije, ker na slovenski strani nekdanje meje ni takih objektov in pri nas so pogoji za jahanje zelo dobri. Tri punce iz matične domovine so tudi v naši tekmovalni skupini.

Koliko jahačev šteje tekmovalna skupina?

Okrog petindvajset, ki redno nastopajo na raznoraznih tekmovanjih.

Koliko pa je mlajših?

Imamo tudi skupino mlajših tekmovalcev. Teh je okrog dvajset in tekmujejo na posebnih tekmovanjih, ki so prirejena mlajši starostni skupini. Tekmovanja za mlajše jahače so razdeljena na dva dela: na konju pa tudi peš, da se naučijo orientacije.

(...)

Kako je s konjskimi športi na Apeninskem polotoku?

Stagnirajo oziroma bi si upal povedati, da so v padajoči krivulji. Do pandemije novega koronavirusa, to se pravi do leta 2020, je bil naš šport v vzponu. Med pandemijo sem mislil, da bomo utrpeli hud udarec, ampak sem se zmotil, saj je bil eden izmed redkih športov, ki se ga je lahko izvajalo, saj smo bili na odprtem. Takrat sem si vzel veliko odgovornost in smo na Dolgi kroni delovali s polno paro. Imeli smo precej novih tekmovalcev oziroma ljubiteljev tega športa.

Nato pa?

Nato pa nerazumljiv padec. Mislili smo, da bomo obdržali ta pozitiven trend oziroma ga celo povečali, a smo se ušteli. Pri nas se sicer ne smemo pritoževati, saj imamo kar lepo število tekmovalcev in otrok. Situacija je vsekakor dobra.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku