»Za gasilca sta tehnika in glava pomembnejši od telesne priprave«

Ivo Šik je po poklicu gasilec, dejaven pa je tudi pri Prostovoljnem gasilskem društvu Breg in Pihalnem orkestru Breg iz Doline, v katerem igra tubo. Šestinštiridesetletni Mačkoljan je tudi med glavnimi pobudniki jadralnega tekmovanja Breg’s Cup, ki združuje ljubitelje jadranja iz dolinske občine.

Ali ste že obiskali Pariz?

Da, dvakrat, in sicer leta 2018 in 2019. Obakrat pa sem bil v Parizu zaradi službenih obveznosti, tako da nisem imel veliko časa za ogled mesta.

Ali spremljate olimpijske igre?

Ne, žal nima časa.

Katera olimpijska panoga vam je najbolj všeč?

Predvsem plavanje, s katerim sem se v mladosti tudi ukvarjal. Igral sem tudi nogomet, jadranje pa sem vzljubil kasneje.

Za katere športnike navijate?

Ker olimpijskim igram ne sledim, za nikogar.

Imate kakšen poseben olimpijski spomin?

S športnega vidika ne, v spomin pa se mi je vtisnila predvsem maskota zimskih iger v Sarajevu leta 1984 Vučko. Čeprav sem bil takrat star le šest let, se dobro spomnim, da je bil Vučko dejansko povsod, na embalažah, na pločevinkah, na oblačilih ... Pred nekaj leti sem si tudi sam med obiskom Sarajeva kupil spominsko majčko s podobo Vučka.

Koliko je za gasilce pomembna telesna priprava?

Še kar, ni pa najpomembnejša stvar. V resnici nismo tako mišičasti in postavni kot gasilci v ameriški nadaljevanki Chicago Fire (smeh). Seveda mora imeti gasilec določeno moč, biti gibčen in vzdržljiv. Največjo razliko pa v tem poklicu naredita tehnika in glava.

Kaj pa izkušnje?

Štejejo zelo veliko. S starejšimi kolegi skušamo te izkušnje prenesti na mlade novince, ki večkrat nimajo pravega pristopa do dela in bi radi vse naredili na silo. Šele z izkušnjami se naučiš določenih trikov, ki ti pomagajo pri reševanju težav. Pomembno je tudi znanje, saj moraš poznati osnove fizike, gradbeništva, kemije ... V primeru požara se na primer ne soočamo le z ognjem, nevarnost lahko predstavljajo tudi voda, elektrika ali podirajoča se zgradba. Vsak poseg ima svoje specifike.

Kako pa vi in vaši kolegi vzdržujete telesno formo?

V kasarni na Opčinah smo si uredili manjši fitnes. Nekateri moji kolegi ga redno obiskujejo, jaz pa bolj poredkoma (smeh). Na pokrajinskem gasilskem poveljstvu v Trstu imamo prav tako na voljo velik fitnes. Formo pa jaz vzdržujem predvsem z delom na vrtu, v oljčniku, z žaganjem drvi in drugimi domačimi opravili. Občasno tudi kolesarim.

Celoten intervju na olimpijskih straneh nedeljskega Primorskega dnevnika