»Z najino pripravljenostjo bi se dalo osvojiti tudi kaj več«

Zmotili smo jo na poti na (hrvaško) obalo. Morje jo je spet poklicalo k sebi, četudi je med uvodnimi pozdravi priznala, da so jo za izlet na morje morali kar prepričevati in da je proste dni po olimpijskem nastopu že izkoristila tudi za kolesarjenje v Karniji. Jadralka Jana Germani, ki je olimpijski krst zaključila na 5. mestu v razredu 49er FX, je včeraj vendarle lahko spet spregovorila tudi z novinarji, ki niso bili akreditirani v Parizu.

Pred odhodom v Marseille, kjer so potekale regate, ste dejali, da boste olimpijsko regato doživljali tako kot vse ostale. Je bilo na prizorišču res tako?

Na morju, med bojami je bilo tako kot ponavadi. Občutki so bili prav taki kot na drugih regatah, nisem občutila večjega pritiska. Drugače je bilo na kopnem, a sem vse doživljala zelo mirno. Vsakič smo morali mimo »mix cone«, torej pred kamere in novinarje, postopki so bili nekoliko drugačni, a smo kljub vsemu ostale zbrane.

Ste tudi mirno spali?

Sem, tudi zato, ker sem bila po napornih in vročih dnevih zelo utrujena.

Peto mesto je za novinki, kot sta vidve s sojadralko Giorgio Bertuzzi, na igrah odličen rezultat. Ga tako občutite tudi vi?

Rezultat je dober, zadovoljna sem. Uspeh je že v tem, da nama je z Giorgio uspela uvrstitev na olimpijske igre. To ne uspe vsakomur. Za peto mesto sva prejeli tudi olimpijsko diplomo, ki jo podeljujejo prvim osmim uvrščenim v vsaki disciplini. Dobro pa tudi veva, da so bila letos prva tri mesta dosegljiva. Z najino pripravljenostjo bi se dalo osvojiti tudi kaj več. Tu sva bili v igri midve, ki pa sva en dan slabo jadrali in si pot do kolajne močno otežili.

To je bil tretji dan kvalifikacijskih regat. Sta po tistem dnevu že vedeli, da je kolajna verjetno splavala po vodi ali ste verjeli v srečen razplet?

V kvalifikacijah sva jadrali štiri dni, vsak dan je bil odločilen. Zato po slabšem tretjem dnevu nisva bili potrti. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Lahko bi imel še kdo slab dan. Pri jadranju ne mečeš ali tečeš, pri čemer je lažje predvideti rezultat. Pri nas je veliko dejavnikov, ki vplivajo na razplet. A zadnji dan konkurentke niso imele padcev, zato ni bilo preobrata. Midve tudi nisva začeli najboljše in v bistvu s 14. mestom v prvem plovu dneva zapravili vse možnosti za kaj več. V zadnjih dveh regatah zadnjega dne sva končali višje, matematično je bil boj za kolajno resda še odprt, a ni bilo enostavno, da bi se vse poklopilo.

(...)

Kateri spomin boste odnesli s sabo domov po olimpijskem nastopu?

Mogoče prvi plov drugega dne kvalifikacijskih regat, ki sva ga zmagali. In to z veliko prednostjo.

Po nastopu ste si izpolnili tudi željo in se podali v Pariz. Kako ste ga doživeli?

Pridružila sem se Marti Maggetti, zlati na jadralni deski, njenemu trenerju in najvišjim predstavnikom zveze, ki so odšli v Pariz. V taki družbi mi je uspelo tudi vstopiti v italijansko hišo. Tam smo večerjali, naslednji dan pa sem si ogledala olimpijsko naselje. Rekla sem si, da grem pogledat, saj nikoli ne veš, če boš še kdaj na olimpijskih igrah. In bilo je res enkratno: to je pravo malo mestece z najboljšimi športniki na planetu. Prevzel me je poseben občutek, saj smo bili čisto vsi tam, ne glede na prepoznavnost, z istim razlogom. Med kopico športnikov sem srečala Jacobsa, a bil je precej jezen, saj se mu nastop na 100 metrov ni izšel po željah.

Celoten intervju lahko preberete v današnji (sredini) tiskani izdaji Primorskega dnevnika