Vse najboljše, Zalet!

Projekt Zalet, ki združuje vsa slovenska tržaška odbojkarska društva, je septembra praznoval svojo 10. obletnico. Nastal je v poletju 2011, letos pa je vstopil v svojo enajsto sezono. Gre za piramidalno strukturo, v kateri sodelujoča društva sestavljajo združene ekipe od U16 dalje z vrhom v deželni C-ligi.

Ob okroglem jubileju smo se pogovorili z Martinom Maverjem, ki je bil predvsem kot trener (a ne samo) vpleten od samega nastanka. Kot sam ugotavlja, so predvsem načela, ki so si jih zastavili ob začetku sodelovanja, še vedno trdna. Klubi še vedno zgledno sodelujejo, vsem dekletom brez izjem še naprej dajejo možnost, da se udejstvujejo z izbrano panogo, ohranjajo jezikovno načelo in se trudijo, da priložnost v ekipah dobijo domače igralke. Seveda zasledujejo tudi rezultate, ki jim vlivajo veliko zadoščenj. V desetih letih so se znotraj projekta spremenile le dinamike, saj so v teh zadnjih letih vodstveno vlogo prevzela tri društva, Kontovel, Sloga in Sokol, dokler pri Boru in Bregu ne ojačijo delovanja. A kot napoveduje Maver, bi že v prihodnji sezoni lahko obe društvi spet aktivno sodelovali.

Ste ob snovanju projekta verjeli, da bo ta uspeval tako dolgo?

V bistvu je projekt iz leta v leto rasel in se skoraj avtomatično obnavljal. Še danes imamo špico, ki daje priložnost najboljšim igralkam, da igrajo v najvišji deželni ligi in hkrati omogoča najboljšim mladikam, da pridejo tako visoko. Najtežji del vsega pa je uresničevanje naše želje, da vsem igralkam dobimo mesto in ekipo. To vsako sezono znova vzame največ energij, saj če kje vzameš, moraš nastalo vrzel tudi zapolniti. Pri sestavljanju ekip pa ni pravega recepta, spremljamo tudi trend razvoja in se mu prilagajamo.

Vsekakor bi lahko rekli, da je bil nastanek projekta Zalet pomemben mejnik, ki so ga priznavali za epohalnega tako v italijanskem okolju kot tudi igralke in ostalo slovensko okolje, kar je po svoje res lep dosežek.

Eden od ciljev projekta je tudi ta, da bi odbojko dvignili na višjo raven. Ste si ob nastanku predstavljali, da boste z združenimi močmi vendarle prišli do nekdanjih rezultatov? Tudi do državne B-lige?

Pri rezultatih gre za dvoplasten pogled. Po eni strani je eden izmed rezultatov projekta ta, da lahko nastopamo v mladinskih prvenstvih, saj bi bilo sicer težko. In s takim sodelovanjem smo večkrat tik pod vrhom ali tudi na vrhu, prej na pokrajinski ravni, zdaj po združitvi tržaškega in goriškega odbora zveze Fipav celo v Trstu in Gorici. Po drugi strani pa je rezultat ta, da smo vseskozi ohranili C-ligo. V eni sezoni se nam je to sicer ponesrečilo, a smo se v najvišjo deželno ligo hitro vrnili. Kot je dandanes in od vsega začetka strukturiran projekt, je za preživetje projekta potrebna stalna generacijska zamenjava. V to smo sicer prisiljeni, hkrati pa predstavlja to za nas vse velik izziv. A na tem, da mladim dajemo priložnost, da pridejo v ta krog, mora sloneti naš projekt. Izračunal sem, da smo v teh enajstih sezonah za celih pet let znižali srednjo starost članske ekipe. To je bilo nujno, hkrati pa je stalna generacijska zamenjava eden od ciljev, ki ga izpolnjujemo. Sunkovit skok v člansko deželno raven je namreč lahko pretežak, če se ne na to pripravljamo postopoma.

Več v današnjem Primorskem dnevniku