Amaterski filmski ustvarjalec Dario Roccavini bo v nedeljo, 14. januarja, ob 9.45 v dvorani Lutazzi v Skladišču 26 v Starem pristanišču predstavil svoj najnovejši dokumentarni film. Po seriji filmov o zgodovini ekipnega športna v Trstu (Trieste in A negli sport di squadra, Canestri alabardati - storia della pallacanestro triestina, Triestina Story - 100 anni e più di storia rossoalabardata in Trieste e lo sport - 100 anni di eventi) se je tokrat posvetil posameznim športnikom. V zadnji produkciji 100 anni e più di sport giuliano - Atleti nella storia (Sto in več let tržaškega športa - Športniki za zgodovino) opisuje podvige več kot 400 športnikov in športnic od 20. stoletja do današnjih dni. Mednje je avtor vključil tudi Istrane, reške in dalmatinske športnike. Ključ izbora so povečini rezultati: v filmu so tako omenjeni državni, evropski in svetovni prvaki, oziroma tisti, ki so državne naslove osvojili s tržaškimi ekipami ali pa so v posamičnih športih najbolj reprezentativni, četudi nimajo naslovov. V 120 minutah so tako predstavljeni športniki iz več kot 50 športnih disciplin (posamičnih in ekipnih).
Že na sami predstavitvi, ki je včeraj potekala v dvorani občinskega odbora ob prisotnosti odbornice Elise Lodi, je bilo po posegih prisotnih novinarjev jasno, da so nekateri prvaki izostali. Avtor je namige vzel na znanje in dejal, da lahko dokumentarni film še dopolni, tako kot to dela s preostalim filmskim gradivom, ki je nastalo.
V filmu je avtor vendarle vključil tudi nekaj slovenskih športnikov. V daljšem seznamu omenjenih športnikov so atlet Giuseppe (Pino) Kressevich, metalka kopja Claudia Colsovich, košarkar Kranjčan Gregor Fučka, odbojkarji Adriano Pavlica, Sergio in Walter Veljak, večkratna svetovna prvaka v umetnostnem kotalkanju Tanja Romano in Samo Kokorovec, večkratna svetovna prvakinja v skirollu Mateja Bogatec, med namiznoteniškimi igralci sta navedeni Sonja Milič in Marina Cergol, ki je hkati omenjena kot igralka softballa, od jadralcev pa je na seznamu Arianna Bogatec. Med izbranimi bi si mesto zagotovo zaslužila Tea Ugrin, dvakratna absolutna državna prvakinja v športni gimnastiki, ki pa je avtor ni vključil. Od članov slovenskih društev pa ni na primer paralimpijskega svetovnega prvaka Mattea Parenzana.