Sergij Štoka o karateju, konkurenci, mladih in še o marsičem

Tradicionalni karate ima pri Slovencih v Italiji dolgo tradicijo. Prihodnje leto bo društvo Shinkai karate klub iz Zgonika upihnilo štirideset svečk. Duša kluba je prav gotovo karatejski mojster Sergij Štoka – letnik 1956, Kontovelc po rodu, stanuje pa v Štivanu, črn pas in 6. dan –, ki je pri Shinkaiu od vsega začetka. »Društvo je kot štiridesetletnik pri solidnem zdravju,« pravi sogovornik, ki je hkrati dodal »da so bili pred leti časi vsekakor boljši. Predvsem pred pandemijo ali tudi v devetdesetih letih, ko je društvo štelo okrog osemdeset članov. Takrat so karate preizkusili skoraj vsi mladi na Krasu«.

Koliko članov pa šteje društvo zdaj?

Okrog štirideset. Moramo pa biti zadovoljni, saj je veliko društev pri nas in v naši deželi v zadnjih letih zaprlo vrata. Še posebno po pandemiji. Sicer moram dodati, da smo lahko med pandemijo med redkimi prakticirali naš šport, čeprav le na odprtem. Na ta način smo uspeli zadržati kar nekaj otrok, četudi ne vse. Vadili smo tudi s pomočjo videopovezave. Po pandemiji se nam je pridružilo nekaj mlajših. Pogrešam pa odrasle. Tej imamo v tem trenutku malo. Nekoč smo imeli več odraslih tekmovalcev in manj otrok. Zdaj pa je trend čisto nasproten.

Kdo trenira otroke?

Glavna trenerja sta Mija Ukmar in Elia Hrovatin. Oba nekdanja vrhunska karateista, ki sta z italijansko reprezentanco nastopila tudi na mednarodnih turnirjih. Včasih priskočim na pomoč tudi jaz. Trenirata pa še AlbertoBratoz in Matteo Blocar, ki se nam je pridružil kot otrok in pri nas se je tudi naučil slovenščine. Na to smo zelo ponosni.

Koliko črnih pasov je pri vašem društvu?

Kar nekaj. Čez deset.

Celoten daljši intervju s Sergijem Štoko lahko preberete v današnji (petkovi) izdaji Primorskega dnevnika