Še brez predolimpijske mrzlice, Parižani pa se bodo najbrž le ogreli

Pariz se pripravlja na največji športni dogodek na svetu. Do prvih tekmovanj med najboljšimi športniki je še manj kot mesec dni, a za zdaj po mestu ni začutiti nikakršne predolimpijske mrzlice. Zastavice Paris 2024 – raznobarvne, a bledih odtenkov – sicer visijo povsod, a pariško prebivalstvo se ne odziva pretirano na pobude olimpijskega organizacijskega komiteja in občine, da bi ustvarili živahno predolimpijsko vzdušje.

Po svoje je za pomanjkanje zanimanja kriv predsednik Macron, ki je razpustil Narodno skupščino in sklical predčasne volitve. Mediji in prebivalstvo so zato zadnje tri tedne spremljali predvolilno bitko, sedaj pa današnji drugi krog pričakujejo bolj napeto kot kateri koli boj za kolajne.

Nasprotno, Parižani prav gotovo občutijo negativne plati priprav na igre. Zaradi ureditve športnih prizorišč je zaprtih kar nekaj postaj podzemne železnice in pomembnih cest. Prihaja tudi že do raznoraznih podražitev. To velja za bistroje in restavracije, ravno tako za javna prevozna sredstva. Med 20. julijem in 8. septembrom, do zaključka paralimpijskih iger, bo za vozovnico mestnega prevoza treba odšteti skoraj dvakrat toliko kot po navadi. Prebivalce glavnega mesta obenem že mesece gnjavijo pokroviteljska opozorila občinske uprave in ministrstva za prevoz, naj se pripravijo, kako dva tedna sobivati z olimpijskim vrvežem. Advent olimpijskih iger tako spominja bolj na pričakovanje sodnega dne kot prazničnega dogodka. Če temu dodamo še prihod 15 milijonov športnih navdušencev – kolikor jih pričakujejo med igrami – v eno izmed najgosteje naseljenih mest na svetu in morebitno neznosno avgustovsko vročino, je jasno, zakaj veliko Parižanov nima pomislekov. Olimpijski čas bodo izkoristili za počitnice in obenem dali svoje stanovanje v najem za mastne denarce.

Nekateri bodo vseeno ostali. Prvi, ker gre za enkratno življenjsko izkušnjo in bodo športne zvezdnike lahko videli od blizu, saj si lahko privoščijo vstopnice za tekmovanja. Drugi, zaradi istih razlogov, a bodo svoje idole spremljali le preko ekranov, ker za drage vstopnice nimajo denarja. Za večino so res predrage kljub obljubam organizatorjev, da bodo to igre za vse žepe. Pa še tretji, ki največji športni dogodek na svetu prezirajo, in sledijo zanikanemu coubertinovemu načelu »važno je ne-sodelovati«. Zanje je olimpijada jasen odraz kapitalistične družbe, njena vodila so samo za okras, glavno besedo imajo sponzorji. Bolj prizemno in manj ideološko, igre predstavljajo nezaželen poseg v njihov poletni vsakdan. Že sedaj jim je na primer onemogočen dostop do priljubljene obrežne promenade ob reki Seni.

Najbrž pa se bodo tudi Parižani s časom ogreli. Po pričevanjih znancev so tudi njihove prijatelje iz Londona pred igrami leta 2012 prevevali mešani občutki, med dogajanjem pa jih je vendarle prevzela čarobna moč olimpijskega vzdušja. Podobno se je dogajalo tudi v drugih mestih, kjer so gostili najveličastnejši športni dogodek.