Pripravljen je bil na več scenarijev, ne pa na zadnjega

»Pripravljen se bil na drugačne izzive. Na to, da bo snega preveč ali premalo, da nam bo vreme nagajalo. Na izbruh virusa pa sploh ne, zato je bil letošnji zaključek sezone povsem nepričakovan,« je svoje prve vtise ob skrajšani sezoni alpskega smučanja strnil tržaški Slovenec Peter Gerdol, ki sicer že več kot trideset let živi v Žabnicah v Kanalski dolini. V prvi sezoni, ko je prevzel vlogo šefa ženskega svetovnega pokala, je moral sprejeti niz odmevnih odločitev. Zaradi širjenja pandemije je s sodelavci mednarodne smučarske zveze Fis rdečo luč sprva prižgal za finale v Cortini d’Ampezzo, nato pa odpovedal še predzadnjo tekmo sezone v Areju. Kot vsi mi spremlja zdaj dogajanje od doma.

V Areju ste tekmo odpovedali dan pred napovedanim datumom in s tem predčasno zaključili sezono, saj ste se finalnim tekmam v Cortini odrekli že prej. Je bila odločitev težka ali ob nastalih okoliščinah tudi naravna?

Oboje. Po eni strani je bila odločitev boleča, saj smo v Areju vse tekme odpovedali na predvečer dogodka, ko je bilo že vse pripravljeno, vsi so bili tudi že na prizorišču. Istočasno pa je bila izbira zelo preprosta. Tri dni pred začetkom tekmovanja smo s pristojnimi švedskimi organi pripravili več možnih scenarijev, saj se je koronavirus že širil. Ko pa smo odkrili primer okužbe, je bila odločitev zelo logična.

Ste bili morda zaradi vseh teh odpovedi deležni kakih kritik?

Ne. Že na tekmah v Dolini Aoste smo tekmovali pred praznimi tribunami. V Areju pa so nato vsi razumeli nastalo situacijo. Po odpovedih ni bilo nobene kritike ali pomisleka.

Vam je žal, da se je prvenstvo končalo tudi brez finala v Cortini?

Seveda, tam so se organizatorji zelo potrudili. Finale bi bil tudi zadnji test pred svetovnim prvenstvom, ki ga bo Cortina gostila naslednje leto. Odpoved je bila hud udarec tudi zanje, a se je nato izkazalo, da je bila odločitev edina pravilna. V Cortini bi morali namreč tekmovati danes, kar pa bi bilo nemogoče ... Izbira je bila torej utemeljena.

So izgube velike?

Da, za vse: za organizacijski komite, za državne smučarske zveze, za lokalno gospodarstvo. Res pa je, da smo lahko srečni, saj smo sezono nekako zaključili. V nasprotju z našimi tekmami so se kolesarske šele začele, nogometno prvenstvo je na polovici in nihče ne ve, kdaj se bo nadaljevalo.

Ob koronavirusu vam je letos nagajalo tudi vreme.

Vreme nam res ni bilo naklonjeno. Čeprav je bilo to zimo na splošno premalo snega, smo ga mi imeli vedno preveč. Že v Lake Louisu in nato še v Val d’Iseru smo morali tekme odpovedati zaradi prevelikih količin snega. Oba odpadla smuka smo sicer uspeli nadoknaditi. V Sočiju je spet močno snežilo. Zaradi pomanjkanja snega pa smo morali dopovedati samo tekme v Nemčiji, v Ofterschwangu, za katere nismo dobili nadomestnega prizorišča. Vreme nam je zagodlo tudi v Mariboru, a smo dobili rešitev – Kranjsko Goro. Skratka, nekako nam je uspelo izpeljati skoraj celoten program.

Omenili ste Maribor. Morda bo tam zaradi spremenjenih vremenskih razmer odslej težje organizirati tekme. Kako gledate na to?

Maribor je imel v zadnjih letih res nekaj težav. Prav zato so že okrepili sistem umetnega zasneževanja in po vsej verjetnosti ga bodo do prihodnje zime še nadgradili. Mislim, da se bomo tja še vračali. Letos pa je bilo v Mariboru res nemogoče izpeljati tekmo. Težave smo k sreči rešili s selitvijo v Kranjsko Goro. Alternativne rešitve bi lahko dobili tudi zunaj Slovenije, a meni se zdi pomembno, da ostane tekma v Sloveniji. Zato je bila ta rešitev najboljša.