Tokio 2020 je bil za primorski jadralki Tino Mrak in Veroniko Macarol cilj njune skupne poti na dvosedu 470. Ženskega razreda na naslednjih olimpijskih igrah v Parizu 2024 ne bo na seznamu, zato je imel letošnji nastop še globlji pomen. Primorski jadralki tudi nista skrivali želje, da bi njuno pot okronali z olimpijsko kolajno, ki se jima je v Riu pred štirimi leti za las izmuznila. Po telefonu smo poklicali krmarko Tino Mrak.
Vaju je odločitev o preložitvi olimpijskih iger presenetila?
Prav gotovo to ni bila prijetna novica. Preložitev iger na naslednje leto nama ne ustreza najbolje. Odločitev pa je bila pričakovana, bilo je le stvar časa, kdaj se bodo odločili za ta korak.
Vama je preložitev prekrižala nadaljnje načrte?
Nama bi sigurno bolj ustrezalo, če bi se igre odvijale letos. Vse smo planirali zato, da bova julija nastopili v Tokiu. Stopnjevali sva formo in vse delali samo v to smer.
Kaj vaju je najprej presunilo, ko ste izvedeli, da letos olimpijskih iger ne bo?
Vse se ti podre, plani in misli. Naporno bo ohranjati najboljšo formo še dlje, do kdaj pa tudi še ni znano. Pripravljalno obdobje je bilo že dolgo, zdaj pa bo še daljše, zato bova morali dobiti še dodatno motivacijo in zdržati še nekaj mesecev.
Kako trenirate doma?
Z domačimi pripomočki, nekaj je tudi teka in kolesarjenja. Sama izbiram take poti, ki niso obljudene, da ne ogrožam ostalih. To je zaenkrat v Sloveniji še dovoljeno.
Ali se jih na Obali držijo? Ostajajo doma?
žMislim, da smo kar disciplinirani. Sama ne hodim v trgovino, hrano mi prinesejo starši. Tudi večjih skupin ni več na spregled. Vidi se le lastnike psov. Če se bomo vsi držali pravil, res upam, da se bomo v čim krajšem času vrnili v neko vsaj normalno življenje.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika