»Plezanje tretji najbolj rastoči šport na svetu«

Luka Fonda, Primorec ali natančneje Lokavec, ki je odraščal v Sežani, zdaj pa živi v Kopru, ni samo reprezentančni trener v tem trenutku ene najuspešnejših slovenskih reprezentanc. Strasten plezalec je tudi glavni motor koprskega plezalnega centra Plus Climbing, ki je zrasel na njegovo pobudo in z njegovimi sredstvi. S postavitvijo zunanje stene lani poleti se zdaj plezališče postavlja ob bok najkakovostnejšim centrom v Evropi (in na svetu). Z njim je Slovenija dobila tudi ugledno (in edino) prizorišče za gostovanje tekem svetovnega pokala, potem ko kranjska stena ni več ustrezala pogojem. V pogovoru, ki je potekal v Kopru pod steno le nekaj dni po tekmi svetovnega pokala, 45-letni trener (je eden izmed treh reprezentančnih trenerjev v članski konkurenci) ni govoril le o »svojem« največjem otroku, temveč tudi o blagodejnih učinkih plezanja za vse starosti, o vse večji popularnosti tega športa, o načrtih in poti do velikih uspehov slovenskih plezalcev.

Pred manj kot tremi tedni je plezalna smetana plezala v Kopru na tekmi svetovnega pokala. V katero smer se lahko razvije ta dogodek, ki ga je tudi občinstvo odlično sprejelo, če vemo, da si je tekmo ogledalo kar 5000 obiskovalcev?

Razvije se lahko zelo daleč. Že letošnja tekma je bila na izjemno visoki ravni. Takih je na našem planetu največ sedem. Tudi prizorišče je ekstremno dobro. Je ob morju, v »turističnem« kraju, umeščeno v prostor, ki ponuja skoraj neomejeno število gledalcev, infrastruktura za težavnost in hitrost je na najvišji možni ravni. Steno za hitrostno plezanje je zdaj potrdil mednarodni delegat, tako da lahko v Kopru pade tudi svetovni rekord. Takih sten je v Evropi manj kot deset.

Zdaj skratka lahko gostite ob težavnosti tudi tekmo v hitrosti. Kaj pa balvani?

Če bi želeli kdaj gostiti svetovno prvenstvo, bi potrebovali tudi zunanjo steno z balvani. To ni daleč, saj je projekt že pripravljen in smo ga predstavili mestu. Če bi bilo to izvedeno, bi imeli res vse, kar potrebujemo. Časa je dovolj. Sam bi si sicer želel, da bi steno postavili že prihodnje leto in jo preizkusili na univerzitetnem svetovnem prvenstvu, ki ga bomo gostili. Ravno to tekmovanje v vseh treh disciplinah bi bilo lahko prava generalka pred pravim svetovnim prvenstvom. Je pa svetovno prvenstvo res velik zalogaj, že samo za kandidaturo bi bilo treba združiti več akterjev: ob Plezalnem centru Koper še Mestno občino Koper, PZS in Republiko Slovenijo ter seveda mednarodno plezalno zvezo. Nekaj idej je, pogovori so stekli. Bomo videli. Sicer pa bo Koper verjetno leta 2026 gostitelj plezalnega programa, če bo Sloveniji res dodeljeno evropsko prvenstvo v več športih. Eden izmed glavnih izzivov je zdaj še ta, da poiščemo način, kako bi na atletskem stadionu obvarovali travo. Če bomo rešili še to, res ne vidim ovir za organizacijo večjega dogodka.

(...)

V Sloveniji načrtujejo še nekaj drugih centrov. So tudi rezultati popularizirali to panogo?

Plezanje je v porastu že zadnjih 15 let. Po neki lestvici je bilo plezanje lani tretji najbolj rastoči šport na svetu.

Kako si to razlagate?

To ni samo moda. Plezanje priporočajo fizioterapevti, zdravniki in drugi strokovnjaki. Zakaj? To ne pravim izključno zato, ker se s tem ukvarjam, a sem prepričan, da boljše funkcionalne vadbe ni. Ne glede na to, na katerem nivoju si, razvojnem, tekmovalnem ali rekreativnem. Plezanje te ne pusti razmišljati o ničemer drugem, samo o tistem, kar počneš. In drugič: to je zelo zdravo socialno okolje, in kar je tudi pomembno, je medgeneracijsko. Veliko družin pleza. Tudi ni pomembno, v katerem jeziku se pogovarjaš, saj se plezalci med seboj hitro sporazumejo. Skupek vsega tega naredi iz plezanja nekaj noro dobrega. In ljudje, ki to spoznajo, to tudi naprej propagirajo. Tu ne govorim izključno o tekmovalnem plezanju. Zato ima ta športna panoga tako velik porast. In za uporabnika je to relativno poceni šport: potrebuješ plezalne čevlje, stekleničko vode in nič več.

Celoten intervju lahko preberete v sobotnem Primorskem dnevniku.