Med »lockdownom« videotreningi, zdaj pa na polno v fitnes centru

Fitnes centri so bili med pandemijo zaprti. Lastniki centrov in osebni trenerji pa so bili pod velikim pritiskom, saj sploh niso vedeli, kdaj bodo lahko znova odprli. V Italiji se je to zgodilo 25. maja. V Sloveniji pa teden kasneje. V Italiji so protokoli bolj strogi, saj lahko vstopi v fitnes center le omejeno število oseb, osebje mora stalno razkuževati naprave in orodje ter prezračevati prostor. V Sloveniji je nekoliko drugače. O povratku v fitnes centre smo se pogovorili s 34-letnim fitnes trenerjem Aljažem Miličem iz Trebč.

Koliko časa ste bili ustavljeni in niste imeli stika s strankami?

Moram povedati po pravici, da sem tudi med najstrožjim »lockdownom« treniral stranke preko videotreningov. S približno osmimi strankami sem imel enourne treninge kar preko telefona. Bilo je zelo naporno. Večina se je dobro prilagodila novim razmeram in so se prilagodili na nov način treniranja. Oseba, ki sem jo treniral med koronakrizo, je uspela celo shujšati za petnajst kilogramov.

Preko videoklica najbrž ni lahko spremljati pravih gibov in pravilne izvedbe vaj, kajne?

Moral sem biti še toliko bolj pozoren do gibov in izvedbe vaj. Vsi doma niso imeli fitnes naprav in smo si pač pomagali tudi s predmeti, kot so na primer plastenka itd. Vsaka stranka mi je napisala seznam, katere predmete ima na razpolago in na podlagi tega sem začrtal program treninga. Tako smo skušali trenirati na čim bolj učinkovit način. Vsekakor ni šlo samo za fizični trening, ampak tudi psihični, saj je veliko ljudi med »lockdownom« zašlo v manjše ali večje krize. Opazil sem, da so stranke iskale in potrebovale tudi veliko moralne podpore.

Kako pa ste vi trenirali?

Dobra dva meseca in pol sem treniral doma. Pravzaprav pod domačo lupo, kjer sem si uredil neke vrste improvizirani fitnes. Uporabil sem vse predmete, ki sem jih našel: od kosov železa do debel in bencinskih kant. Uspel sem natrenirati vse mišične skupine, kot da bi bil v fitnesu. Nalašč nisem nič nabavil po spletu, saj je bila dostava blokirana oziroma je bilo treba na dostavo čakati tudi več mesecev. Uporabil sem veliko svojega znanja in fantazije. Človek mora vsekakor dobro poznati biomehanične gibe, da lahko pravilno trenira. Doma sem treniral vsak dan. Včasih tudi dvakrat dnevno. Na mišični masi sem deloma celo izboljšal, saj so bile stimulacije in aktivacije drugačne kot v fitnesu, kar je za telo dobro. Človeška mišica potrebuje čim več drugačnih in ne vedno enakih gibov. Še nekaj bi dodal.

Prosim.

Te mesece sem bil manj pod stresom. Uspel sem se dobro odpočiti in tudi prehranjeval sem se zelo dobro. Iz tega vidika je bilo zaprtje prednost, čeprav res ni bilo lahko, saj nisem ravno tip človeka, ki poseda na domu (smeh).

Vseeno je gospodarska kriza udarila tudi po vaših žepih, kajne?

Pravzaprav nisem še primerjal letošnjega finančnega stanja z lanskim. Izguba je bila velika. Ampak to je veljalo za vse. Se bomo pač potrudili in se bomo skušali čimprej vrniti na staro pot. Veseli me, da sem uspel zadržati skoraj vse stranke. To mi je v veliko čast, saj ni bilo prav tako samoumevno. Očitno sem jih uspel med koronakrizo dobro motivirati in angažirati.

Po dveh mesecih pa ste se vrnili v fitnes ...

V fitnes Planet v Sežano sem se vrnil, ko so prvič zrahljali ukrepe.

Dejansko sem od tam vodil videotreninge. Fitnes, ki je bil sicer zaprt za stranke, pa sem tudi izkoristil za trening. V Sloveniji so lahko stranke prišle v fitnese šele po 1. juniju, teden dni kasneje kot v Italiji, kar me je nekoliko presenetilo. S slovenskimi strankami sem lahko začel že trenirati normalno, z italijanskimi državljani, med katerimi je veliko zamejcev, pa bom začel, ko se bo odprla meja (od danes op. ur.). V Sloveniji so sicer imeli manj težav, saj so se lahko vedno rekreirali na odprtem tudi med najhujšimi ukrepi. V Italiji pa so bile prepovedi ostrejše in se ni smelo niti na sprehod.

Kakšni so v Sloveniji protokoli za treniranje v fitnesih?

Niso tako ostri kot v Italiji. Zaščitna maska ni potrebna, medtem ko moraš v Italiji trenirati, vsaj med mirovanjem, z masko. Zaščitna maska je med treningi zgolj ovira, saj dejansko ne moreš dihati pravilno. Sam pa vse svoje stranke učim, kako se pravilno diha med vadbo. Lastniki fitnesov morajo stalno razkuževati celoten prostor. Po vsaki vadbi pa razkužujemo tudi vso rabljeno opremo.

Ali mislite, da bo zaradi teh ukrepov manj ljudi v fitnesih?

Mislim, da bo kmalu vse spet kot po starem. Recimo, da je poleti vedno nek upad obiskov, saj so lepša vremena in ljudje se raje gibajo na odprtem. Ne vem pa, kako bo v Italiji, kjer bo treba še naprej trenirati z zaščitnimi maskami.

Kateri so vaši načrti za prihodnje mesece?

Želim si, da bi se čimprej vrnili v neke vrste normalnost, če se lahko tako izrazim. V načrtih imam nekaj projektov za mlade, ki pa jih ne bi želel še razkriti. V tem sektorju sem našel prave motivacije za nadgradnjo vsega. Zavedam se, da je ta vedno bolj moj svet. Vsaki stranki se posvetim stoodstotno. Rad bi se še naprej izobraževal in seveda napredoval, saj ljubim ta poklic. Sodelujem in izpopolnjujem se pod mentorstvom raznih trenerjev, profesorjev in fizioterapevtov. Moja skrita želja je, da bi se v kratkem vpisal na fakulteto za šport. Za bit čim bolj kompleten trener, bi se rad izpopolnil tudi v prehrani oziroma v sestavi jedilnika. To sem na sebi že veliko preizkušal.

Katero tipologijo strank imate?

Kdor pride do mene, dobro ve, da bo garal in treniral intenzivno. Seveda bom upošteval, koliko je ta oseba doslej trenirala, s kakšnimi težavami se je doslej soočala in v poštev bom vzel vse druge faktorje, s katerimi moram biti seznanjen (zdravstveno stanje itd). Konkreten primer: ne morem od nekoga zahtevati, da mi naredi deset počepov z utežmi, če slednji zaradi različnih težav ne uspe niti počepniti. Pred vsako vadbo se s posameznikom temeljito pogovorim. Doslej sem uspel pomagati vsem: moškim, ženskam, mladim in starim, bolj treniranim in manj treniranim. Z vsako stranko določimo cilje in jih skušamo izpolniti.

Ali boste še naprej igrali tudi nogomet? Lani ste bili član doberdobske Mladosti.

Nogomet je vedno v mojem srcu. Bomo videli. Skušal se bom organizirati, čeprav z urniki, ki jih imam, bo zelo težko. Vsak dan delam od 10 do 12 ur. Dve uri treninga pa si privoščim tudi sam. Je naporno (smeh). Ta poklic pa mi daje veliko zadoščenj.