Katrin Don o smučanju, preventivi, Tini Maze, zamejskem športu in še kaj

Katrin Don, nekdanja smučarka SK Brdina, je v svoji tekmovalni karieri okusila tudi svetovno elito. Pred natanko dvema letoma, februarja 2019, je pod slovensko zastavo nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu v dolini Fassa, ko je med drugim v veleslalomu zmagala Novozelandka Alice Robinson, v slalomu pa Slovenka Meta Hrovat. Donova obeh tekem ni zaključila, v sebi pa kljub temu nosi neizbrisne spomine. »Z Meto sva se takrat družili. Ne morem reči, da sva prijateljici, se pa dobro poznava. Simpatična je,« na kratko opiše nekdanjo sotekmovalko, ki bo letos glavni up Slovenije na svetovnem prvenstvu v Cortini d’Ampezzo.

Sezona 2018/19 je bila naposled tudi zadnja, ki jo je Donova izpeljala do konca. Okronala jo je tudi z nastopom na Univerzijadi. Lanska, v kateri si je vendarle uredila tudi osebno trenersko ekipo (trener je bil Mattia Rožič, kondicijski trener pa Anže Maček), pa se je žal končala predčasno zaradi poškodbe kolena. Po daljši rehabilitaciji pa kaže, da je poškodba zdaj popolnoma pozdravljena.

V daljšem intervjuju je povedala res veliko: od naznanila, da je uradno zaključila tekmovalno pot, govorila je o poškodbah, Tini Maze in o tem, kako je pomembna preventiva. Ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Orisala je tudi vse pomembnejšo vlogo kineziologov in kondicijske vadbe na vseh ravneh, prepričana je tudi, da smo lahko tudi v zamejstvu uspešni na športnem področju.

Zanimivo branje ne samo za smučarske navdušence, ampak nasploh za vse športnike in športne delavce.

Se torej že vračate na sneg?

Jutri grem prvič po poškodbi. Občutki so posebni, pozitivno živčna sem. Priključila se bom študentom Fakultete za šport, ki usmerjajo smučanje. Z njimi bom nato sodelovala na snegu približno enkrat tedensko vse dokler ne bodo v Sloveniji še dodatno omilili koronaukrepe.

Kaj pa tekmovalno smučanje: je uradno vaše kariere konec?

Tako je. Ne bom več tekmovala. Tu je že februar, obenem pa bi se raje usmerila v to, kar sem doštudirala in zdaj dopolnjujem še z magistrskim študijem. Letos bi obenem rada opravila izpit za učitelja alpskega smučanja najvišje stopnje.

Če se ozremo na SP, še vedno čakamo na prvo tekmo. Kot bivša tekmovalka lahko obrazložite, kako se tekmovalka spopada z preložitvami tekem in čakanjem na start?

Zelo pomembno je, da ohraniš zelo visoko koncentracijo. Da si torej pripravljen na start. Ni dobro, če ti misli uidejo in pomisliš, da bi bilo morebiti res najbolje, ko ne bi startali. Takrat se težko vrneš v začetno stanje. Vse je zelo stresno, a verjamem, da najboljši to vadijo tudi s psihologom, zato jim je morebiti nekoliko lažje.

Poudarjate torej, da bi moralo biti vse več poudarka na vseh ravneh na kondiciji?

Tako. Res me veseli, da je Matej Škerk (član AŠD Burja) začel širiti po zamejstvu idejo o kineziologiji. Kondicijska priprava mora biti ločena od tehnične. Na primer: v vsakem športu mora posameznik zase delati tudi izven okvirov tehničnih treningov, da bo v čim boljši formi, kar je tudi dobra preventiva pred poškodbami. In to pod nadzorom nekoga, ki se na to dobro spozna. Nista dovolj dva tedna intenzivnih priprav pred začetkom sezone. Dodatna kondicijska vadba ni nujno potrebna na vsakem treningu med sezone, ampak je priporočljiva na primer od maja do septembra, ko ni tekem. Če v tem času miruješ, boš težko vse to nadoknadil v krajšem časovnem obdobju. Nekatere gibalne sposobnosti se namreč razvijajo tudi mesece, zato jih med sezono ali avgusta težko nadokandiš.

Škoda, saj imamo tudi pri nas velik potencial. Vsi bi lahko imeli možnost, da se v športu razvijejo v polni luči in se lahko prebijejo visoko. To je mogoče. Kdor je uspel, ne sme biti izjema. Do določene mere se predvsem v otroških kategorijah lahko zaneseš na talent in tehniko, potem pa nič več, treba je delati. Ne samo za športni rezultat, ampak tudi za preventivo in dobro počutje.