Kako bomo tekli na množičnih prireditvah?

V času po koronavirusu se mnogi sprašujejo, ali bomo lahko še tekmovali na množičnih tekih, maratonih, polmaratonih in gorskih tekih. Skratka, na športnih prireditvah, na katerih se na startu in tudi na cilju, včasih pa celo na trasi zbira velika množica nastopajočih. Kako kljub skrbi za varno razdaljo in omejevanje socialnih stikov prirejati take dogodke?

Odgovor so morda že našli tržaški organizatorji vse bolj priljubljenega Teka z burjo (Corsa della bora) pri društvu ASD SentieroUno, ki so bili – sicer povsem iz drugih razlogov – najbrž pravi preroki množičnih tekov v času po koroni. O tem smo se pogovorili s predsednikom tekaškega kluba Tommasom de Mottonijem.

Smo torej ravno v Trstu dobili rešitev za množične teke?

Morda res.

Govorimo namreč o razporeditvi starta po startnih valih, kjer po isti trasi teče več manjših skupin. Tek z burjo je v letošnji izvedbi januarja meseca to že uvedel na čisto vseh razdaljah, velja?

Tako je. Navadno organizirajo startne vale tam, kjer število tekačev presega 10000 nastopajočih. Tak primer je newyorški maraton. Tu porazdelijo tekače naključno in sestavijo skupine, kjer se vselej zbere tudi več tisoč ljudi.Na Teku z burjo smo se prav tako odločili za startne vale, četudi je teklo 2100 tekačev. Seveda januarja še ne zaradi koronavirusa, a zdaj ugotavljamo, da je bil naš način vodenja tekmovanja preroški. Razlogi za našo izbiro so bili drugačni: želeli smo, da bi tekači podoživeli progo in tek na poseben, globlji način. Če startaš v manjših skupinah, pretečeš lahko traso skorajda sam. Hkrati je to omogočilo, da smo zagotovili večjo varnost, obenem pa tek v manjših skupinah omogoča, da je vpliv na okolje prav tako manjši.

Koliko tekačev je sestavljalo vsako skupino?

Skupine smo sestavljali posebej za vsako traso. Na razdalji, kjer je bilo 70 vpisanih, je startalo na primer le pet tekačev na enkrat. V drugih, kjer je bilo 600 do 800 prijavljenih, pa skupine po okrog 200 tekačev ali manj. To kaže, da bi lahko uporabljali startne vale tudi na tekih z nekaj sto tekmovalci. Enostavnejša je gotovo izvedba časovno različnih startov pri maratonih in polmaratonih kot pri gorskih tekih, kjer je morfološka slika terena drugačna kot pri prometnicah. Res pa je, da taka organizacija posledično pomeni, da se tekma razvija dlje časa.

Kako ste sestavili skupine?

Sestavili smo jih z različnimi parametri, da so bili tekači enakomerno porazdeljeni po trasi. Uporabili smo podatke o tekačih, ki smo jih zbrali že v prejšnjih letih, in opravili podrobno morfološko analizo terena. To pa zato, da smo skupine tako časovno porazdelili, da so na primer vsi tekači tekli na najnevarnejših predelih podnevi, ne glede na to, kako hitri so bili. Tak sistem je seveda dražji, a je lahko v času po koroni uporaben. Novega nismo izvedli ničesar, le obstoječa orodja smo uporabili na svojevrsten način in dobili rešitev, kako lahko tekači uživajo med tekom tudi na množični prireditvi.

So bili z izbiro letošnji tekmovalci zadovoljni?

Anketa, ki smo jo izvedli po letošnjem teku – še pred začetkom pandemije – je potrdila, da je bil izbrani sistem startov v manjših skupinah tekačem všeč. Le manjšina se ni strinjala, češ da želi startati z najboljšimi. Nekateri tekači pa so na primer prvič v življenju lahko startali iz prve linije v svoji skupini, saj so sicer navadno z enotnim startom začeli vedno v ozadju.

Zakaj tega načina niso izbirali že prej na krajših gorskih tekih in nasploh na tekaških prireditvah?

Predvsem zaradi višjih stroškov, a je to lahko prava rešitev, da množične prireditve preleviš v tekme nekaj desetih tekačev.Obenem nas je v tak sistem startov vodilo tudi omejeno število prostovoljcev. Na celi trasi, torej od Gorice po Vipavski dolini do Nanosa in vse do Golaca pa nazaj po tržaškem krasu je delovalo le 400 prostovoljcev. Prav zaradi omejenega števila pomoči, smo izbrali tudi drugačen način razdeljevanja startnih številk. Kar 40 % tekačev je startne številke dvignilo neposredno v trgovinah, s katerimi smo nenezadnje razvili tudi sodelovanje. V začetku januarja tudi težko dobiš prodajalce, da bi se vrstili v razstavnem prostoru v našem naselju, tako nekako kot je običajna praksa na tekih. Zato smo mi razvili drugačno sodelovanje, saj so tekači neposredno obiskali trgovca. Posledično jih je bilo manj na prireditvenem prostoru, kar bi lahko prav prišlo tudi v času po koronavirusu. S startnimi vali pa smo obenem tudi preprečili, da bi se na cilju zbralo preveč tekačev naenkrat.

Se že pripravljate na naslednjo izvedbo leta 2021?

Seveda se, četudi ravno v tem času mirujemo. Prijave smo želeli zbirati že od 7. aprila, upamo, da jih bomo lahko od konca maja. Sicer pa v tem času čakamo, kakšna bodo vladna navodila in navodila zdravstvene stroke. Seveda bomo vnovič uvedli startne vale, tudi na tistih trasah, ki jih pred koronavirusom nismo načrtovali. Če nas je do lani v to odločitev vodila predvsem želja, da bi tekačem pripravili čim prijetnejšo izkušnjo, bo zdaj ta način najbrž nujen za omejevanje socialnih stikov.

Od kod pričakujete prijave?

Le 20-odstotkov prijavljenih je doma v naši bližini, kjer mislim na ozemlje, ki je od Trsta oddaljeno približno 20 kilometrov v vse smeri. Vprašljivo je tudi, če bodo na tekmah pri nas lahko nastopali tujci, četudi bodo meje odprte.