Kaj se skriva za letošnjimi uspehi ŠK Kras?

Namiznoteniški igralci Krasa imajo za sabo nadvse uspešno sezono, ki se pravzaprav še ni zaključila. V prvi vrsti gre omeniti napredovanje ženske ekipe v A1-ligo in moške v B1-ligo, tu je še bogata zbirka kolajn na državnih prvenstvih različnih kategorij in seveda uvrstitev Mattea Parenzana na paralimpijske igre v Tokiu. O razlogih tako številnih uspehov smo se kajpak pogovorili z načelnico namiznoteniške sekcije zgoniškega kluba Sonjo Milič.

Dosedanji obračun sezone je res zavidanja vreden. Nam lahko razkrijete, kaj se skriva za vsemi temi uspehi?

Letos smo bili eno izmed redkih društev v Italiji, ki smo lahko v zadnjem letu nemoteno trenirali. Nekateri klubi so začeli trenirati šele januarja, saj jim prej niso dovolili uporabljati šolskih telovadnic. O teh težavah se je veliko pisalo in govorilo. To je prvi razlog, da smo bili tako uspešni. Drugi razlog pa je gotovo ta, da se pozna sedemletno delo našega trenerja Dušana Mihalke, ki je zelo dobro zasnoval delo z domačimi trenerji. Predvsem v zadnjem letu, kljub koronavirusni pandemiji, je trenerski štab zelo dobro sodeloval in si zastavil jasne cilje. Sicer bi bili že lani uspešni, če bi bila državna prvenstva na sporedu. Letos smo bili predvsem ekipno zelo močni, saj marsikatero društvo razpolaga le z enim igralcem v posamezni kategoriji. Predvsem med dečki smo imeli lepo število nastopajočih na DP. Dosežene kolajne so bile v skladu s pričakovanji.

Zgodovinski trenutek za AŠK Kras je bila uvrstitev Mattea Parenzana na paralimipijske igre. Kako se Matteo pripravlja na nastop v Tokiu in kaj lahko doseže?

Težko je karkoli napovedovati. Pred uvrstitvijo na igre je zasedal 18. mesto na svetovni jakostni lestvici. On si želi osvojiti kolajno, kar pa ne bo tako enostavno. Trenutno z italijansko parlimpijsko reprezentanco trenira v Lignanu. Ko pa je doma, trenira z našimi igralci, z Erikom Paulino, s tretjekategorniki, četrtokategorniki, z Martino Milič, skratka s takimi igralci, s pomočjo katerih lahko dodatno napreduje.Matteo je najmlajši namiznoteniški igralec, ki se je uvrstil na paralimpijske igre. Običajno so starejši igralci močnejši in bolj izkušeni ter zato tudi bolj uspešni. Matteo pa ima izredno voljo, veliko trenira in je predvsem zelo inteligenten fant. Točno zna, kako si izboriti vsako točko, kako priti do rezultata. Takoj zna najti pravo rešitev in predvsem slabe točke nasprotnika. Trenutno je Matteo še zelo sproščen in ne doživlja nikakršne treme pred nastopom na paralimpijskih igrah.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku