#jazTelovadimzBurjo: Plezanje (video)

Plezanje je ena izmed naravnih oblik gibanja. S plezanjem se prvič srečamo v otroštvu, ko raziskujemo okolico in premagujemo različne ovire. V pubertetnem obdobju je zanimanje za to gibanje že nižje. V odrasli dobi pa se s to gibalno dejavnostjo skoraj več ne srečujemo. Poznamo več vrst plezanja: alpinistično, športno, balvansko in urbano. Prvo je vezano izključno na gorski svet. Omeniti velja prosto plezanje in ledno plezanje. Športno plezanje je verjetno najbolj varno, saj se odvija v paru, kjer eden varuje, drugi pa pleza. Za to obliko plezanja potrebujemo vrv, plezalne čevlje, plezalne komplete, plezalni pas, čelado in varovalno ploščico ali grigri. Za balvansko plezanje pa je značilno plezanje brez vrvi po manjših skalah ali umetnih stenah. Ponavadi pod steno ali skalo namestimo blazine, ki ublažijo padec. Z balvanskim in s športnim plezanjem se lahko ukvarjamo na umetni steni ali na naravnih plezališčih. Rekreativni plezalci se večinoma odločajo za športno in balvansko plezanje predvsem zaradi varnosti in stika z naravo. Poznamo še urbano plezanje. To je plezanje v mestu po zgradbah, mostovih ali skulpturah.

Plezanje zahteva od nas dobro telesno pripravljenost. Z različnimi vajami moramo poskrbeti, da razvijamo predvsem moč in koordinacijo. Ne gre prezreti tudi gibljivosti, saj nam ta omogoča večji razpon gibov. Ko razvijamo moč moramo najprej razumeti kakšen je naš plezalni cilj. Če želimo plezati daljše smeri, bomo morali vključiti v trenažni proces tudi tiste vaje s katerimi razvijamo t.i. vzdržljivost v moči. To so vaje s katerimi premagujemo lažje breme več časa, torej konkretno tiste s katerimi lahko naredimo več ponovitev. V primeru krajših smeri pa bomo trenirali bolj na hitri in maksimalni moči. Govorili smo le o moči, pozabili pa smo omeniti tehniko, ki je pri tovrstni aktivnosti ključnega pomena. Na moč nekako gre, z dobro tehniko pa je plezanje lažje, bolj usklajeno in prijetno. Med plezanjem so, poleg mišic, obremenjeni tudi različni sklepi kot so zapestje, komolec, rama, koleno in kolk. Pred plezanjem moramo zato poskrbeti, da telo dobro ogrejemo.

Za plezanje velja, da so mišice obremenjene pretežno enostransko. Redkokdaj se najdemo v situaciji, ko bomo istočasno potiskali tako z levo kot z desno nogo, kot je lahko to v fitnesu med izvedbo počepa. Obremenitev bo različna glede na položaj našega telesa v steni, oprimke in smer. Včasih bomo viseli na levi roki, z desno se bomo vlekli za oprimek, desna noga bo prosta, z levo nogo pa bomo potiskali v steno. Ko načrtujemo trenažni proces v telovadnici moramo torej upoštevati tiste vaje s katerimi bomo enostransko obremenili mišice.

Med najvažnejše plezalne gibe sodijo razni potegi in potiski z rokami ter potiski z nogami. Plezalec mora imeti tudi dobro razvite mišice trupa, saj zagotavljajo stabilnost celega telesa med gibanjem. Moč prstov lahko treniramo predvsem z vajami za razvoj mišic podlahti, ki se po tetivah preko zapestja pripenjajo na prste. Na spletni strani Primorskega Dnevnika si lahko ogledate ogrevalno vajo s palico, tri vaje za razvoj velike hrbtne mišice, vajo za čvrste upogibalke kolka ter dve vaji za razvoj moči spodnjega dela telesa. Dobro plezanje.