Jadrnica, s katero je tekmovala, je še v garaži

Pred tridesetimi leti so bile v Barceloni poletne olimpijske igre, na katerih je prvič kot samostojna država nastopala Slovenija. 25. olimpijada moderne dobe je v katalonski prestolnici potekala od 25. julija do 9. avgusta 1992. Med 9356 udeleženci je bila tudi tržaška Slovenka, jadralka Arianna Bogatec. V razredu europa je italijanska reprezentantka dosegla dobro 8. mesto, čeprav je bila čisto do zadnjega plova v igri še za višje uvrstitve. Olimpijski nastop je ponovila še štiri leta pozneje v ameriški Atlanti, a kariero ji je zaznamovala predvsem udeležba na igrah v Barceloni leta 1992.

V Barceloni ste kronali svoje športne sanje. Kako se danes po tridesetih letih spominjate tistih olimpijskih iger?

Spomini se zelo lepi. Na igrah je vladalo prijetno vzdušje. V olimpijsko vas sem prispela kar nekaj časa pred začetkom tekmovanja. S sabo sem imela kolo, s katerim sem prekolesarila celotno naselje in se spustila tudi v odkrivanje mestne četrti La Barceloneta. V olimpijski vasi se je mudilo veliko športnih zvezdnikov. Tekmovalni program jadranja traja kar deset dni, tako da sem v tem času marsikoga srečala. V olimpijski vasi sem skupaj preživela kakih 15 dni.

Vam je kakšno srečanje ostalo še posebej v spominu?

Srečala sem veliko nogometašev, spomnim se Paola Maldinija in Demetria Albertinija. Spoznala sem tudi plavalca Luco Sacchija, ki je danes tehnični komentator za Rai in je v Barceloni osvojil bronasto kolajno. Videla sem tudi košarkarje ameriškega dream teama, ki pa niso bili nastanjeni v olimpijski vasi, ampak so spali v nekem luksuznem hotelu v centru Barcelone. Med zvezdniki se spominjam še teniškega igralca Borisa Beckerja. Videla sem tudi veliko atletskih zvezdnikov. Moji moški kolegi so se radi fotografirali predvsem z jamajškimi sprinterkami, ki so imele zelo poudarjene mišice zadnjice.

Ste se še kdaj vrnili v Barcelono?

Seveda. Mesto se je od takrat zelo spremenilo. Olimpijsko naselje in pristanišče za jadralna tekmovanja so zgradili na bonificiranem območju. Takratna olimpijska vas je bila zgrajena v zelo kratkem času, kar se je še kako poznalo. Stene med stanovanji, kjer smo bili nastanjeni, so bile kot iz kartona. Le nekaj let po igrah so celotno vas porušili in jo na novo zgradili, ostali so le temelji.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.