Ena in edina – Janja Garnbret

Pot do novinarskega pogovora z Janjo Garnbret ni enostavna. 23-letna Korošica je z vsemi naslovi, olimpijskimi, svetovnimi in pred nedavnim tudi evropskimi, prava zvezdnica. Saj ne, da bi se tako želela postavljati tudi sama, vendar pa ji distanco določajo tisti, ki zanjo po uradni poti skrbijo oziroma z njimi poslovno sodeluje. Janja Garnbret je prava šampionka, ki z novimi in novimi lovorikami samo še raste. Tako kot raste njen ugled v svetovni konkurenci.

Kako se počutite kot olimpijska, svetovna, evropska prvakinja?

Res se zadnje dni počutim odlično, uživam. Še posebej po nadvse uspešnih zadnjih nastopih v Münchnu, kjer sem osvojila še tiste tri zlate kolajne, ki so mi v moji zbirki odličij z največjih tekmovanj manjkale. Čeprav je še ni konec, lahko rečem, da uživam v res fantastični sezoni.

Ste še kaj utrujeni po zadnjih treh zmagah na evropskem prvenstvu sredi avgusta?

Moram priznati, da kar precej. Evropsko prvenstvo je bilo psihično in fizično zelo naporno. Pritisk je bil velik, naložila pa sem si ga tudi sama, saj sem se zavedala, da enostavno moram zmagati.

Pogovarjava se o tekmovalnem športu, kjer ste že zelo mladi osvojili praktično vse, kar se v športnem plezanju sploh da osvojiti. Ampak prav zaradi mladosti vas nek cilj gotovo še vleče naprej.

Kot se poznam, si bom vedno zadajala neke cilje. Zdi se mi, da mi bo vedno fajn tekmovat. Fajn mi je tisti občutek tekme, adrenalin, tako da si bom vedno našla kaj novega tudi pri osebnih ciljih. Eden takih je gotovo spet olimpijski, želim si namreč ponoviti uspeh iz Tokia. Sicer sem res prepričana, da si bom v športnem plezanju vedno znala najti nekaj, kar me bo gnalo naprej.

Ali plezate samo za zmage oziroma proti zmagam?

Ne, definitivno ne. Če ne bi toliko uživala v treningih, če ne bi imela te tekmovalne strasti, zanesljivo ne bi dosegala takih rezultatov, kot jih. Torej lahko trdim, da ne plezam samo zaradi zmag.

Balvani, težavnost, hitrostno plezanje ... Kakšen je vaš odnos do vseh treh tekmovalnih disciplin? Vemo, da hitrostna ni ravno vaša disciplina, čeprav ste se lani v Tokiu izkazali tudi tam, ko je bilo treba pokazati vse in še več za zgodovinsko prvo zmago v športnem plezanju na olimpijskih igrah v kombinaciji. Ali zato, ker bo v Parizu čez dve leti kombinacija sestavljena le še iz balvanov in težavnosti, hitrost izpuščate iz programa?

Vseh treh disciplin sem se na treningih vzporedno lotevala z enakim zanosom in veseljem. Tudi s hitrostjo sva se razmeroma hitro spoprijateljili, čeprav ne skrivam, da sem se te discipline sprva nekoliko branila. Ko pa sem začela izboljševati rezultate, kot se reče, »ko sem prišla not«, mi je bilo kmalu ful fajn. Ko imaš nek plan in vidiš, da ti gre v smeri vedno bolj tekoče, da izboljšuješ čas, se lahko hitro ogreješ tudi za disciplino, ki ji prej nisi namenjal veliko pozornosti. Težavnost in balvane pa itak najraje stalno menjujem in treniram. Torej, če sklenem: vse tri discipline so ok, so pa obdobja med sezono, ko ti ena bolj leži kot druga.

Daljši intervju z Janjo Garnbret si lahko preberete v današnji (sobotni) izdaji Primorskega dnevnika