Simone Pafundi: zapomnite si to ime. Sedemnajstletni čudežni deček italijanskega nogometa je doma iz Tržiča in neapeljskih korenin. Očaral je že več trenerjev, vključno s selektorjem članske reprezentance Robertom Mancinijem, ki ga je kljub rosnim letom večkrat vpoklical »med velike« in ga jeseni lani, starega 16 let, 8 mesecev in dva dni, na prijateljski tekmi poslal celo nekaj minut na igrišče.
V noči na petek je Pafundi v Argentini popeljal italijansko reprezentanco do 20 let v finale svetovnega prvenstva. Pet minut pred koncem, kmalu po vstopu na igrišče, je na stadionu Diego Armando Maradona v La Plati pri izidu 1:1 z »messijevsko« (ali kar »maradonovsko«) levico s prostega strela spravil žogo v desni zgornji kot vrat in tako ugnal Južnokorejce, svetovne podprvake izpred štirih let. Takrat je slavila Ukrajina, tokrat se bosta v finalu (v nedeljo ob 23. uri s prenosom na RAI2) pomerila Italija in Urugvaj, oba lovita prvo svetovno lovoriko na tej ravni. Med »azzurri« sicer vseskozi blesti vezist Cesare Casadei iz Ravenne: dvajsetletnik je že zadel sedem golov, zadnjega ravno v polfinalu. Ni slučaj, da je londonski Chelsea lani vanj investiral kar 20 milijonov evrov.
Pafundi se je rodil leta 2006 v Tržiču, kamor se je njegova družina preselila iz Neaplja, ker se je oče zaposlil v tržiški ladjedelnici. Žogo je začel brcati pri domačem društvu Unione Fincantieri Monfalcone (UFM), doma navijajo za Napoli, že pri osmih letih pa je na nekem turnirju pritegnil pozornost oglednika Udineseja. Družina se je na predlog kluba preselila v Videm, Simone pa je - kot se za velike talente spodobi - vseskozi igral s starejšimi, ker ga vrstniki niso dohajali. Ko še ni dopolnil 16 let, so ga vključili v prvo ekipo.