Knjiga Marte Verginella Donne e confini (Ženske in meje), ki je pravkar izšla pri založbi Manifestolibri (136 str., 16 evrov), je svojevrsten dnevnik v času pandemije, prepleten z zgodovinskim diskurzom, ki ima kot glavne teme ženske in meje. Tržaška zgodovinarka se prvič preizkuša z zelo osebno pripovedjo in izpovedjo tudi o svoji družini, dnevnik poklanja mami Savici ter tetama Olgi in Adi, sestram iz kontovelske družine Štoka, kateri v knjigi namenja posebno pozornost.
Zgodovinarko je lanski prvi val pandemije presenetil v Londonu, od koder se je ne brez težav prebila v Slovenijo in nato v Trst, kjer je v samoizolaciji preživela pomlad med knjigami, teki-sprehodi na domačem vrtu in pogovori s sosedi. Doživljanje tega nenavadnega in nesrečnega časa, ko je prišlo do prekinitve pretoka ljudi med Trstom in svojim slovenskim zaledjem, je za avtorico pomenilo priložnost za razmišljanje, kaj je pomenila in kaj danes pomeni za naše kraje meja in mejni prostor, v katerem so ženske v različnih vlogah (mlekarice, krušarice, hišne gospodinje, begunke, negovalke in še bi lahko naštevali) imele in še imajo zelo pomembno vlogo.