Prenova časopisa je dolgotrajno skupinsko delo, je proces, pri katerem morajo sodelovati vsi, ki ga ustvarjajo: novinarji, uredniki, tudi fotografi, odgovorni za oglaševanje in oblikovalci. V to je trdno prepričan Enzo Iaccheo, news designer oziroma oblikovalec novinarskih vsebin in direktor studia Wenceslau News Design, avtor oblikovne preobrazbe Primorskega dnevnika. Italijanski kreativec, ki ga je službena pot pred 20 leti odpeljala v Barcelono, je zadnje tri tedne preživel v Trstu, natančneje v našem uredništvu, kjer je pozorno sledil implementaciji idejne zasnove novega dnevnika, ki je danes uzrla luč sveta.
Kako ste se lotili prenove časopisa, ki piše v vam nepoznanem jeziku?
Najprej smo morali časopis spoznati. Veliko je bilo prevajanja, saj je v tem procesu ključno razumeti vsebine in logiko njihove pojavnosti na strani. Iskali smo rešitve, kako poudariti različne novice, kako označiti kroniko, sklope, kako obogatiti tekst z dodatnimi elementi. Našteto gradi identiteto časopisa, zato mora biti vse pozorno premišljeno. Hkrati pa smo želeli določiti jasno hierarhijo vsebin, pri čemer grafično delo nima zgolj estetske vloge, ampak deluje v funkciji namena. Bralec mora namreč ob listanju strani takoj razumeti, kaj ima pred sabo.
Kakšen cilj ste si torej zadali?
Naša želja je, da vsakdo ob listanj in branju začuti svežino in da je branje prijetno. Stremeli smo k čistim in čitljivim stranem, kajti če dnevnik ni berljiv, ga ne bo nihče bral, četudi ima zelo zanimive vsebine.
V zadnjih letih ste se podpisali pod prenovo številnih italijanskih časopisov s precej večjo naklado. Ali ima naš dnevnih z njimi sploh kaj skupnega?
Poročanje vašega dnevnika je pravzaprav zelo podobno pisanju večjih italijanskih lokalnih in tudi nacionalnih časopisov. Vsak medij ima sicer svojo specifiko, ker je vezan na določeno področje, Primorski pa je nedvomno od vseh, s katerimi smo sodelovali, še najbolj vezan na svoje okolje. To bralci pričakujejo in to tudi dobijo.Potrebe pa so pri vseh zelo podobne. Vsi iščejo najboljši način za učinkovito nagovarjanje bralcev in tkanje trdne vezi z njimi. Kot opažam, vam to uspeva.
Kaj je bilo najbolj zahtevno?
Nedvomno je bil največji podvig zagotoviti kontinuiteto, se pravi ohraniti identiteto dnevnika, in hkrati popolnoma spremeniti grafični koncept, ki ni bil več aktualen. V zadnjih letih je postalo vaše oblikovanje strani zelo svobodno, preveč je bilo vsega in to je precej nevarno, saj ob tako veliki količini informacij bralec težje razume, kaj je bolj pomembno in kaj manj. V času kroničnega hitenja želimo namreč vsi takoj najti novico, zato so na straneh dodane različne grafične rešitve.
Kako bi torej ocenili končni izdelek?
Vsi v studiu smo izjemno zadovoljni z novo podobo in priznam, da smo pri delu zelo uživali. Tudi sodelovanje z uredništvom je bilo zelo prijetno. Pozna se, da ste mlad kolektiv in da vas ni strah novosti. Začutil sem tudi, da ste ekipa, ki drži skupaj in je pripravljena na tako velik izziv. V vaši družbi se počutim odlično.Kako bi radi, da bralci sprejmejo tako veliko novost?Želim si, da ob prvem listanju rečejo:»Končno malo svežine, TO je moj časopis!« Seveda bo kdo pogrešal staro podobo in marsičesa ne bo našel. Menim pa, da je vse stvar navade. Ključno pa je, da se bo z novim načinom ponujanja vsebin dnevnik približal ravno njim – bralkam in bralcem.