Zakaj so beneška narečja slovenska

Lani je Marija Stanonik, izredna članica SAZU, na redni seji Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU opozorila na v javnosti dokaj pogoste trditve o tem, da slovenska narečja na območju nekdanje videmske pokrajine naj ne bi imela nič skupnega s slovenskim jezikom. Pri inštitutu so zato pripravili strokovno mnenje, pod katerega so se podpisali predstojnik omenjenega inštituta Kozma Ahačič in predsednica znanstvenega sveta Jožica Škofic, sooblikovali pa so ga še drugi jezikoslovci.

»Nadiško in ostala slovenska narečja v Furlaniji - Julijski krajini slavistična znanost obravnava kot narečja slovenskega jezika,« so zapisali jezikoslovci in navedli dolg seznam uveljavljenih raziskovalcev, od Frana Ramovša do Hana Steenwijka mimo Pavleta Merkuja in drugih, ki so na to temo prispevali pomembne raziskave. »Jezikovne meje le redko sovpadajo z državnimi mejami. Tako kot italijanski jezik oz. italijanska narečja niso zgodovinsko prisotna samo v Republiki Italiji (...), tudi slovenski jezik oziroma slovenska narečja niso zgodovinsko prisotna samo v Republiki Sloveniji, ampak tudi v vseh štirih sosednjih državah,« je mogoče prebrati v mnenju, objavljenem v zadnji številki revije Jezikoslovni zapiski.

Pri tem pojasnjujejo, da je besedje, na podlagi katerega laik navadno določa jezikovno sorodnost, v resnici manj relevantno: za jezikoslovno znanost je namreč za določanje sorodnosti bistveno merilo glas. Skratka: če v nekem narečju uporabljajo besedo »žajfa« za milo, to še ne pomeni, da ne gre za slovensko narečje. Sledi prikaz jezikoslovnih meril, po katerih je mogoče nadiško tersko in rezijansko narečje povsem objektivno uvrstiti med slovenska narečja, točneje med severozahodna slovenska narečja oz. v primorsko narečno skupino. Čeprav se omenjena narečja razlikujejo od bližnjih slovenskih dialektov, skupaj z njimi tvorijo jasno prepoznaven jezikovni kontinuum.

Tudi pogost argument, da govorci omenjenih narečij ne razumejo slovenskega knjižnega jezika, kar naj bi pričalo o tem, da narečja z njim niso povezana, je po mnenju strokovnjakov povsem nerelevanten. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša se sicer zavedajo posebnega položaja slovenskih narečij zunaj meja države Slovenije in prav zato tem namenjajo posebno pozornost. »Želimo si, da bi to raziskovanje še naprej potekalo v tvornem sodelovanju z domačini, govorci teh narečij,« so zapisali.