S predzadnjim dnem julija se je sklenil sedmi splošni popis kmetijstva, ki ga je doslej na vsakih deset let opravljal Nacionalni statistični inštitut (Istat), odslej pa bo ta, kot večina ostalih popisov, potekal kontinuirano in vzorčno. Kmečka zveza, stanovska organizacija slovenskih kmetovalcev v Italiji, se je oglasila že januarja, ko so na domove njihovih članov začele prihajati kuverte z informativnim dopisom o splošnem popisu kmetijstva ... samo v italijanskem jeziku.
Takrat je Kmečka zveza pisala generalnemu direktorju inštituta Istat Micheleju Camisasci, oglasila pa sta se tudi senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc in deželni svetnik Slovenske skupnosti v FJK Igor Gabrovec. Opozorili so, da imajo slovenski kmetovalci v Italiji po zakonskih predpisih pravico do uporabe svojega maternega jezika in direktorja zato pozvali, naj na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti zagotovi možnost izpolnjevanja popisnega obrazca tudi v slovenskem jeziku. To nikakor ni nov scenarij: Kmečka zveza je namreč doslej ob vsakem popisu kmetijstva morala opozoriti na nesprejemljivo odsotnost slovenskega jezika. Ob naslednjem popisu pa – spet vse od začetka.
Direktorja Istata so zato pozvali, naj se zavzame, da bodo pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji dosledno spoštovane.Izkazalo se je namreč, da so popisno polo resda prevedli v slovenski jezik, na vprašanja pa je bilo kljub temu treba odgovarjati v italijanščini, saj spletne aplikacije za popis niso posodobili, je včeraj pojasnil tajnik KZ Erik Masten. Istat se je za nudenje možnosti izpolnjevanja popisa v slovenskem jeziku oprl tudi na stanovske organizacije, kakršna je Kmečka zveza, ki je na razpolago dala tri uslužbence. A tudi ti so morali odgovore vnašati v italijanski obrazec.
Boj za dvojezičnost pa ni zaznamoval le kmetijstva. Dijakinja prvega letnika ene izmed drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu je namreč maja letos prejela dvojezično vabilo k sodelovanju pri raziskavi Nacionalnega statističnega inštituta Istat o vzorcih obnašanja, pogledih in načrtih za prihodnost otrok in mladostnikov. Naključno je bila izbrana med več kot 108.000 dijaki s celotnega državnega ozemlja. Vprašalnik je bil samo v italijanščini.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku