Za enak denar dobimo manj

Nakupovanje je čedalje bolj nehvaležno opravilo. Kljub temu, da se je inflacija v zadnjih mesecih močno umirila, imamo potrošniki ves čas občutek bodisi da je račun na blagajni vse višji bodisi da je naš denar manj vreden. Da za enako ceno dobimo dejansko manj, pa je kriva skrčflacija, ki je v zadnjem letu pod drobnogledom združenj potrošnikov. Gre za sporno, čeprav zakonito prakso, zaradi katere kupci v embalažah za isti denar dobimo manj izdelka.

Skrčflacija je slovenski prevod angleškega izraza shrinkflation, tj. skovanke besed shrink (skrčenje) in inflation (inflacija). Pojavlja se v zmanjšanju velikosti ali količine blaga, pri čemer se končna cena ne spremeni. Izdelek se torej »skrči«, cena pa ne oziroma na dolgi rok naraste skladno z inflacijo, tako da se izdelek na koncu dvakrat podraži.

V trgovinah se skrčflacija pojavlja nekako takole:čipsov je v vrečki za pet do deset manj, testenine se prodajajo v 400-gramski embalaži, čajnih vrečk v škatli je 20 namesto 25. Proizvajalci imajo seveda avtonomijo pri določanju cen za enoto, pri izbiri sestavin in tudi embalaže. Sporno pa je, da o zmanjšanju količine izdelkov potrošnika ne obvestijo, ampak to pogosto poskušajo prikriti z nespremenjenim videzom embalaže.