»Vsak učitelj je tudi učitelj jezika«

Poletni in jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji sta bila oz. bosta letos tudi priložnost za seznanitev z novo višjo svetovalko za slovenske šole v Italiji Laro Pižent, ki je junija letos nasledila Andrejo Duhovnik Antoni. Nova svetovalka je bila v preteklosti več let lektorica slovenskega jezika na univerzah v Vilni (Litva) in Vidmu, novi izziv pa je sprejela, ker predstavlja tudi stik z ljudmi, komunikacijo in delo s pedagoškim kadrom. Posebno pozornost bo posvečala skrbi za slovenščino, ki ni le učni predmet, ampak tudi učni jezik, ki ga je treba razvijati pri vseh predmetih. Obenem je prepričana, da izobraževanje učiteljev prispeva k vzdrževanju in tudi dvigu strokovnih standardov v izobraževalnem sistemu.

Prihajate kot višja svetovalka za slovenske šole v Italiji na mesto, ki ga je več kot dvajset let zasedala Andreja Duhovnik Antoni. Kakšen izziv Vam predstavlja ta zadolžitev?

Najprej gre velika zahvala predhodnici, gospe Andreji Duhovnik Antoni, ki je na tem mestu uspešno delovala več kot 25 let. Predala mi je delovne naloge, ki so bile že odlično zastavljene, tako da nisem imela večjih težav pri nadaljevanju. Tudi njena strokovna pomoč pri predaji je bila zelo dragocena. Novo vlogo sprejemam z navdušenjem, bom pa potrebovala nekaj časa, da se vpeljem v nove delovne naloge. Čaka me veliko zadolžitev, ki bodo tudi priložnost, da se odpre kakšna nova pot za nova sodelovanja in tudi povezovanja.

Kaj Vas je pripravilo do tega, da ste sprejeli ta izziv? V kolikšni meri poznate stvarnost slovenskega šolstva oz. slovenske narodne skupnosti v Italiji glede na to, da ste svojčas že sodelovali s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri nekem projektu?

Da, sodelovanje s Slorijem je bilo kratko, a bogato, saj mi je omogočilo spoznavanje in tudi boljše razumevanje tega slovenskega prostora. Že kar nekaj let delujem na območju slovenske narodne skupnosti v Italiji, je pa tudi res, da sem prej veliko let živela v tujini, kjer sem delovala kot lektorica za slovenski jezik. Lektorsko delo je zelo razgibano, še posebej, ko govorimo o krajih, kot je recimo Vilna, kjer ni slovenskega predstavništva. Tam lektor ni le učitelj, ampak tudi kulturni delavec, tako da organizacija raznoraznih dogodkov, od literarnih večerov do koncertov in razstav, tudi ekskurzij, predstavlja velik del službenih obveznosti lektorja. Ker pa sem se zadnje čase veliko ukvarjala z raziskovalnim delom, sem pogrešala to razgibanost, pa tudi delo z ljudmi. Tako da mislim, da je prav to razlog, da sem ga sprejela, saj je služba svetovalca za slovenske šole v Italiji ravno to: obsega veliko organizacijskih nalog, kot so izobraževanje strokovnih delavcev, ekskurzije za učence in dijake, vključevanje v šolska tekmovanja, organizacija seminarjev itd., je pa tudi v veliki meri vezana na stike z ljudmi, komunikacijo in delo s pedagoškim kadrom, kar me še posebej veseli. Mislim pa, da vsaka nova služba terja čas. Pomembno je, da je človek pripravljen na izzive, spremembe in da je fleksibilen v pristopu k reševanju težav, ki se lahko pojavijo. Prepričana sem, da bomo s slovenskimi šolami v Italiji odlično sodelovali, saj so vzgojitelji, učitelji in profesorji zavzeti ljudje. Nekatere poznam že od prej, z nekaterimi sem se bolj povezala zdaj na poletnem seminarju v Murski Soboti. Odzivi na seminar so bili zelo pozitivni in že sam seminar je bil dobra priložnost za izmenjavo misli in idej. Se pa zavedam, da bo potreben nek čas, da se bolje spoznamo, da se povežemo in tudi, da me sprejmejo.

Po izobrazbi ste slovenistka. Bo torej skrb za slovenščino v središču pozornosti Vaše dejavnosti?

Da, zagotovo. Mislim, da je nujno zavedanje, da slovenščina ni le učni predmet, ampak tudi učni jezik, kar pomeni, da učenci sporazumevalne zmožnosti v slovenščini ne razvijajo le pri pouku slovenščine, ampak tudi pri drugih predmetih. Zato je ključno skupno prizadevanje vseh pedagoških delavcev, ne le profesorjev slovenščine, ker je le tako mogoče razvijati sporazumevalno zmožnost. Vsak učitelj je tudi učitelj jezika.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.