Von der Leyen razglasila zmago, skrajno desne stranke pa se vzpenjajo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo po prvih projekcijah potrdila zmago desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) na evropskih volitvah. Ob tem je obljubila, da se bo v novi sestavi Evropskega parlamenta borila proti ekstremizmu.

»Zmagali smo na evropskih volitvah, smo najmočnejša stranka,« je v Bruslju dejala von der Leyen.

Vodja EPP Manfred Weber je medtem poudaril, da ima zmagovalec volitev pravico imenovati predsednika oziroma predsednico Evropske komisije. Z zmago EPP na evropskih volitvah bo tako von der Leyen najverjetneje ostala na čelu komisije še nadaljnjih pet let.

Tri največje politične skupine, ki so doslej zagotavljale podporo Evropski komisiji Ursule von der Leynen, naj bi tako ohranile večino v Evropskem parlamentu. Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta - desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - bodo tudi v novem parlamentu obdržale večino, kažejo prvi neuradni izidi evropskih volitev. Skupaj naj bi imele 404 sedeže, od tega EPP 189, S&D 135, Renew pa 80.

Sledili naj bi skrajno desni skupini Evropskih konservativcev in reformistov (72 evroposlancev) ter Identiteta in demokracija (58). Zeleni naj bi glede na projekcijo imeli 52, Levica pa 36 poslancev.

Macron razpustil francoski parlament

Evropske volitve pa so nekatere evropske države »obarvale« v črno, saj se vzpenjajo skrajno desne stranke. Do največjega šoka je prišlo v Franciji, kjer je francoski predsednik Emmanuel Macron v nedeljo zvečer razpustil parlament in za 30. junij sklical predčasne volitve. Odločitev je sprejel po veliki zmagi skrajne desnice na evropskih volitvah, ki je močno prehitela njegov Preporod. Kot je dejal, ne gre za dober rezultat za stranke, ki branijo Evropo.

Za nove volitve, dve leti po zadnjih, se je Macron odločil po napovedih izidov evropskih volitvah, na katerih naj bi skrajno desni Nacionalni zbor osvojil več kot 30 odstotkov glasov, še enkrat toliko, kot jih je osvojil njegov sredinski in proevropski Preporod z zavezniki.

Skrajna desnica uspešna tudi v Nemčiji

Skrajna desnica je dosegla pomemben volilni uspeh tudi v Nemčiji, kjer so po vzporednih volitvah zmagali krščanski demokrati (CDU) s 23,5 odstotka glasov, skrajno desna AfD pa je na drugem mestu s 16,5 odstotka. CDU ima skupaj s sestrsko CSU, ki je glede na vzporedne volitve dobila šest odstotkov glasov, skupaj 29,5 odstotka glasov. Socialdemokrati premierja Olafa Scholza (SPD) so se uvrstili šele na tretje mesto s 13,9 % glasov in veljajo za poražence volitev.

V Avstriji skrajno desni svobodnjaki

V Avstriji so na evropskih volitvah zmagali skrajno desni svobodnjaki (FPÖ) s 27 odstotki glasov, kažejo izidi vzporednih volitev, objavljeni po zaprtju volišč ob 17. uri. Na drugem mestu je vladajoča ljudska stranka (ÖVP) s 23,5 odstotka, tesno pa jim sledijo socialdemokrati (SPÖ) s 23-odstotno podporo, poročajo avstrijski mediji. Za Zelene in liberalni Neos je glede na vzporedne volitve glasovalo po 10,5 odstotka Avstrijcev.

Na Hrvaškem vladajoča HDZ

Na Hrvaškem je na evropskih volitvah s 33,7 odstotka glasov slavila vladajoča stranka HDZ, sledi ji levosredinska SDP s 27,8 odstotka glasov, kažejo izidi vzporednih volitev. V Evropski parlament se bosta uvrstili tudi stranki Domovinsko gibanje z 8,6 odstotka glasov in Zmoremo! s 5,8 odstotka glasov.

V Španiji desnosredinska Ljudska stranka

Na evropskih volitvah v Španiji je glede na izide vzporednih volitev z 32,4 odstotka glasov tesno zmagala desnosredinska Ljudska stranka (PP), s 30,2 odstotka pa ji sledijo vladajoči socialisti (PSOE). Na tretjem mestu je skrajno desna stranka Vox z 10,4 odstotka glasov, ki je enako kot PP izboljšala svoj rezultat iz leta 2019.

Na Danskem leva sredina

Desnica pa ni zmagala v vseh evropskih državah. Na evropskih volitvah na Danskem se glede na izide vzporednih volitev npr. zmaga obeta levosredinski Zeleni levici (SF), ki je osvojila 18 odstotkov glasov. Sledijo socialdemokrati premierke Mette Frederiksen s 15-odstotki, medtem ko je na tretjem mestu vladne desnosredinska stranka Venstre, ki naj bi osvojila nekaj manj kot 14 odstotkov glasov.

Več v torkovem Primorskem dnevniku.