Vodnik po Slovenski planinski poti v angleščini

Slovenska planinska pot je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Doslej jo je uspešno prehodilo več kot 10.000 ljudi. Zaradi vse večjega zanimanja tujcev za to planinsko pot je Planinska založba PZS izdala še vodnik v angleščini Slovenian Mountain Trail z dodanimi napotki za varnejši obisk gora.

O priljubljenosti Slovenske planinske poti (SPP) priča podatek, da je bilo prodanih že več kot 100.000 dnevnikov s SPP, v celoti jo je prehodilo 10.353 ljudi, med njimi 866 tujcev, so povedali na Planinski zveze Slovenije (PZS).

»Mnogo turistov, ki pridejo v Slovenijo, zanimajo poleg turističnih znamenitosti tudi naše gore, zato se številni odločijo za obisk gora. Če se v naše gore poglobijo še bolj, spoznajo, da čez skoraj vso Slovenijo vodi vezna pot. In ni jih malo, ki Slovenijo obiščejo še večkrat ravno zato, da to pot prehodijo,« je pojasnil urednik vodnika po SPP Jože Drab.

Prednost Slovenske planinske poti je po njegovih besedah predvsem raznolikost, saj vodi tako po gozdovih, gorskih pašnikih in dolinah, kot tudi po skalnih vrhovih s čudovitimi razgledi. Njena prednost je tudi v tem, da je relativno kratka, da nudi mnogo možnosti za prenočevanje in da je Slovenija dokaj varna država, je poudaril in dodal, da je SPP sicer zelo zahtevna in težja od večine znanih veznih poti, zato nujno rabimo primerno opremo in izkušnje.

Dolžina SPP je dobrih 617 kilometrov, z višinsko razliko več kot 37.000 metrov, za kar predvidoma rabimo 37 dni. Pot se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras. Konča se na Debelem Rtiču ob Jadranskem morju.

Pot je nastala na pobudo Ivana Šumljaka. Sprva jo je imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.

Novi vodnik Slovenska planinska pot izpod peresa piscev gorniške literature Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca je v slovenščini izšel v treh delih oktobra lani, od letošnjega avgusta pa je vodnik v prevodu Gorazda Pipenbaherja na voljo v angleščini, je še dodal Drab.