Primorski dnevnik je odkril družino Amilcareja Scalincija, italijanskega vojaškega zdravnika, ki je po kapitulaciji Italije vodil partizansko bolnico Bobovec v Kočevskem rogu. Našemu dnevniku so pri »iskalni akciji« pomagali dnevnik Il Manifesto, slovenski zgodovinar Blaž Štangelj in njegov kolega iz Barija Massimiliano Desiante, o Scalinciju je lani ob odkritju partizanske bolnice poročala novinarka Dela Simona Fajfar. Po koncu vojne se je o partizanskem zdravniku v Sloveniji izgubila vsaka sled, vedelo se je le, da se je z ženo Marijo Kopač in hčerkico Adriano, ki se je rodila v Novem mestu, vrnil v rojstni Taranto.
Il Manifesto je lanskega julija objavil pismo z našo prošnjo za pomoč pri iskanju zdravnika, z Inštituta za odporniško in antifašistično gibanje v Bariju so nam nekaj dni zatem javili, da o Scalinciju nimajo nobenega dokumenta. Večmesečni molk o »iskalni akciji« je prekinilo sporočilo, ki ga je po elektronski pošti februarja poslal zdravnikov sin Paolo Sergio Scalinci, ki živi v Tarantu. Na članek v Manifestu je slučajno naletel njegov sin Simone, ki je prepričal očeta, da stopi v stik s podpisanim.
»Vedeli smo, da se je oče pridružil slovenskim partizanom, ne pa, da je vodil partizansko bolnico«, so povedali Scalincijevi sorodniki, ki se veselijo, da je bil oče poznan in cenjen na Dolenjskem. Tudi njegova prva žena Marija Kopač (rojena je bila v Slovenj Gradcu) je bila kot medicinska sestra v Bobovcu. S hčerko Adriano je bila med vojno evakuirana v Apulijo, po osvoboditvi sta se pridružili možu v Sloveniji. Amilcare Scalinci je leta 1974 v starosti 61 let utonil med plavanjem v Tarantu. Bil je zdravnik v tamkajšnji ladjedelnici, njegovi pacienti ga opisujejo kot zelo humanega zdravnika. V Bobovcu se ga želijo spomniti s tablo, za kar si prizadeva Franci Palčič, čigar očeta je zdravil Scalinci.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.