Barbara Gruden, tržaška Slovenka, ki je svojo novinarsko pot začela v uredništvu Primorskega dnevnika, je že več let dopisnica italijanske televizije v Berlinu, od koder spremlja dogajanja v Nemčiji in v njeni bližnji okolici, dejansko v vsej Srednji Evropi, v pribaltskih državah in v Skandinaviji, velikem območju, ki ga krije berlinsko dopisništvo RAI. Tokrat pa je bil pogovor z njo osredotočen na Nemčijo, začenši z nedavno odločitvijo o ponovnem oboroževanju Nemčije, ki je bilo po koncu druge svetovne vojne dejansko prepovedana tema.
Nemčija se oborožuje. Še pred dvema letoma je bilo to nesprejemljivo, zdaj pač ...
Danes je sprejemljivo za vse, tudi za Nemce, presenetljivo je celo, da partnerji v zvezi Nato zahtevajo od Nemčije, da se oborožuje in nekateri bi celo radi, da prevzame vodilno vlogo v vojaškem zavezništvu, ki podpira Ukrajino.
Nemčija je doživljala dolgoletno denacifikacijo. Kako se danes odziva nemško javno mnenje?
Mnenja so deljena, seveda obstaja veliko pomislekov in odločitve spremljajo poglobljene debate; to je gotovo boleč proces, kar je bilo zaznati predvsem pri predaji tankov leopard državi, v kateri v teku vojna. Razprave o tem so bile dolge in mestoma zelo ostre.
Zanimivo je, da je bila Nemčija pod udarom mednarodnega mnenja, češ, zakaj se tako obotavlja, razumeti pa je treba neko simboliko, ki jo je Putin seveda izkoristil, češ da »bomo spet imeli nemške tanke na naši zahodni meji«. Dejstvo pa je, da se večina Nemcev s predajo tankov Ukrajini strinja, prav tako se večina strinja z odločitvijo, da se Nemčija spet oborožuje.
Je pa kancler Scholz v Bundestagu jasno povedal, da »nikoli več«, izrečen po Auschwitzu, pomeni tudi, da Nemčija ne sme gledati stran, ko neka imperialistična sila napade sosednjo državo in jo želi dejansko uničiti. Res pa je dejstvo, da so Nemci zaskrbljeni. Kdor sledi razpravam na ruski televiziji, je zaznal, da propaganda uporablja tudi slike raket, na katerih piše »na Berlin«.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.