V Westminstrski opatiji kronali Karla III.

V Westminstrski opatiji so danes v okviru slovesnega obreda kronali Karla III., ki je na položaju nasledil lani preminulo kraljico Elizabeto II. Obred je zakoreninjen v skoraj 1000 letih zgodovine, obenem pa prilagojen sodobnemu Združenemu kraljestvu.

Čeprav je Charles postal kralj takoj ob smrti svoje matere Elizabete II. septembra lani, je kronanje starodaven obred, ki simbolizira začetek njegovega vladanja. Kronanje je nekoliko skromnejše od zadnjega leta 1953, ko je bila okronana Elizabeta II., tako v številu gostov in udeležencev kot dolžine sprevoda.

V okviru obreda, ki ga vodi canterburyjski nadškof Justin Welby, je bil Karel III. z besedami »predstavljam vam kralja Karla, vašega nespornega kralja« že uradno predstavljen zbranim. Ti so odgovarjali z besedami »Bog naj obvaruje kralja«. Moderator škotske cerkve je nato kralju izročil posebej za to priložnost izdelano Biblijo.

V drugem delu je sledila prisega kralja, ki je med drugim obljubil, da bo ohranjal anglikansko cerkev in vladal v skladu z zakoni.

Welby je nato podal pridigo, v kateri je med drugim dejal, da »smo tu, da kronamo kralja in kralja kronamo, da bi služil«.

Sledilo je maziljenje kralja z oljem, ki je bilo v določeni meri skrito pred očmi javnosti. Olje, izdelano v Jeruzalemu, je narejeno po skrivnem receptu, ki med drugim vsebuje vrtnice, jasmin in cimet. Olje, narejeno za Karla, ne vsebuje nobenih sestavin živalskega izvora, medtem ko je bila doslej v njem tradicionalno tudi ambra, ki nastaja v črevesju kita glavača.

Kralj se je nato pomaknil do stola kralja Edvarda, posebnega stola za kronanje, narejenega leta 1300, ki naj bi bil najstarejši kos pohištva v Združenem kraljestvu, ki še vedno služi originalnemu namenu. V njem je bilo kronanih vsega skupaj 26 monarhov.

Karlu so nato različni visoki predstavniki države izročili regalije, med drugim kraljevski meč, kraljevo ogrinjalo, vladarsko jabolko, prstan, štolo, žezlo, palico in krono.

V nadaljevanju obreda so kralja nato kronali z znamenito krono svetega Edvarda, ki je iz čistega zlata in okrašena s številnimi dragimi kamni. Gre za simbol monarhove avtoritete, ki je bila narejena leta 1661, uporablja pa se zgolj ob samem kronanju.

Obred se je zaključil z ustoličenjem, ko je kralj sedel na prestol in so mu zbrani, na čelu z Welbyjem in princem Williamom, izrekli prisego zvestobe. Tokrat so prvič pozvali ljudi po vsem Združenem kraljestvu in v državah, ki so pod britansko krono, naj prav tako izrečejo prisego zvestobe.

Sledilo je še kronanje Karlove soproge, Camille, s krono kraljice Marije. Odslej bo znana kot kraljica, medtem ko je od septembra nosila naziv kraljica soproga.

Kljub tradicionalni simboliki je kralj želel v obred vpeljati tudi nekatere posodobitve. Med drugim so prvič sodelovale škofinje in voditelji verskih manjšin v državi.

Kot kralj je Karel III. tudi vodja anglikanske cerkve, a vodi versko in etnično veliko bolj raznoliko državo, kot jo je ob kronanju prevzela njegova mati. Ob visokih gostih poleg tega prvič sedijo tudi običajni predstavniki javnosti, ki so vabila prejeli zlasti zaradi udejstvovanja na področju dobrodelnosti.

Pomembno vlogo so v obredu igrali tudi keltski jeziki. V skladbah med obredom je bilo slišati tako angleški kot valižanski, škotski in irski jezik. Del glasbe je bilo v počastitev Karlovega očeta, princa Philipa, tudi grške pravoslavne.

Prestolonaslednik princ William dogajanje spremlja iz prve vrste. V opatijo je v spremstvu soproge Kate vstopil tik za kraljem. Z njima sta njuna otroka, princesa Charlotte in princ Louis, medtem ko je princ George sodeloval tudi v samem sprevodu. V prvi vrsti je Karlov najmlajši brat Edward s soprogo Sophie. Med ožjimi družinskimi člani v tretji vrsti sedi tudi princ Harry.

Teme kronanja po novem odsevajo Karlova vseživljenjska prizadevanja na področju biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. Opatijo tako krasi sezonsko cvetje z več koncev britanskega otočja, v obredu uporabljajo ceremonialna oblačila s prejšnjih kronanj, olje za maziljenje pa je vegansko.