V popravku k deželnemu proračunu manj sredstev za Primorski dnevnik

Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine je v popravku k devetemu členu proračuna za leto 2024 dejansko potrdila predlog, ki ga je pred časom oblikoval odbornik za lokalno samoupravo Pierpaolo Roberti, ki je pristojen tudi za jezikovne manjšine, o porazdelitvi vsote desetih milijonov evrov državnega denarja iz zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost št. 38/2001 in ki med drugim v primerjavi z lanskim letom znižuje dotacijo za Družbo za založniške pobude DZP-Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, v korist nekaterih drugih realnosti na medijskem oz. založniškem področju, kot so Zadruga Goriška Mohorjeva, Zadruga Most iz Čedada in Založništvo tržaškega tiska. S tem odbornik tudi ni upošteval stališča posvetovalne komisije za slovensko narodno skupnost, ki je njegov predlog pred nedavnim zavrnila.

Razpredelnici z odstotki posameznih postavk sta priloženi k popravku k devetemu členu proračuna za leto 2024, razprava o katerem se je pričela včeraj v deželnem svetu. Glede makro postavk je sredstev, namenjenih dejavnostim ustanov in organizacij Slovencev v Italiji, še naprej za 61 odstotkov. Postavka za rabo slovenščine v javni upravi na podlagi 8. člena zakona št. 38/2001 znaša 24 odstotkov, štiri odstotke več kot lani. Za družbeni, gospodarski in okoljski razvoj območij v videmski pokrajini (21. člen zakona št. 38/2002) je namenjenih pet odstotkov, za rezervacije pa deset odstotkov.

V okviru postavke za medije in založništvo, ki znaša 27 odstotkov, pa je v primerjavi z lanskim letom vsota za DZP-Prae oz. Primorski dnevnik zmanjšana za 6,06 odstotka (od 57,14 na 51,08 odstotka). Razlika je šla v prid Goriške Mohorjeve (1,82 odstotka oz. od 15,87 na 17,69 odstotka), Zadruge Most (za 3,03 odstotka oz. od 6,35 na 9,38 odstotka) in ZTT (za 1,21 odstotka oz. od 4,13 na 5,34 odstotka). Ostali postavki v okviru tega področja (za zadrugi Mladika in Novi Matajur) nista doživeli sprememb, prav tako ne postavke za ostala področja. Dejansko gre za potrditev predloga, ki ga je odbornik Roberti iznesel na seji posvetovalne komisije za slovensko narodno skupnost preteklega 16. novembra. Pri tem je naletel na kritične ocene večine komisarjev, ki so naposled na glasovanju Robertijev predlog tudi zavrnili. To stališče pa očitno ni bilo upoštevano.