V novo življenje s seznamom želja iz otroštva

Saša Gerčar je Ljubljančanka, ki se je preselila v Trst. Njena zgodba se je začela leta 2010, ko je doživela hudo izgorelost. Takrat je zaradi dve leti dolgega stresnega obdobja izgubila vse lase, kar je le najvidnejši simptom malega morja težav. Bila je direktorica v podjetju v ameriški lasti celih sedemnajst let. Delo ni neposredno predstavljalo težav, tako tudi ne njeni ameriški šefi.

»Problem je bil v mojem odnosu do službe in v preveliki odgovornosti, v prepolni glavi. Moj svet se je začel sesuvati,« prizna energična gospa, s katero je pogovor stekel na njenem domu v tržaški soseski Verdemare v četrti Campo Marzio. Ni več spala, ni več jedla. Otepala se je diagnoze, da je za zdravstvene težave kriv stres. Ko je ugotovila, da mora spremeniti življenje, se je njeno stanje začelo popravljati. Odpravila se je na bolniški dopust in hkrati dala odpoved.

Seznam želja iz otroštva

Na list je napisala seznam želja, ki jih je imela v otroštvu. Na njem ni bilo Trsta, je pa bila Italija in želja, da bi za vsaj nekaj tednov odšla v sosednjo državo. Na seznamu so bili tudi pes, motor in nešteto drugih želj. »Izpolnila sem jih za devetdeset odstotkov,« pravi Saša. Prva je v družini opravila izpit za motor, ki so ji ga tudi kupili. Sprejeli so tudi psa pasme jack russel.

Pri petdesetih letih se je vpisala na univerzo, odločila se je za študij grafičnega oblikovanja na Fakulteti za dizajn v Ljubljani. Do tedaj je njena izobrazba temeljila na ekonomskem področju, po študiju pa je postala diplomirana ilustratorka.

Med študijem se je odločila za Erasmus izmenjavo. Odšla je na univerzo Alma mater Bologna, v kampus v Rimini. Italijanskega jezika se ni naučila veliko, a je kot vestna študentka opravila vse izpite za letnik v enem semestru. V Riminiju je zaživela in po desetletju brez las so ji na jadranski obali lasje spet začeli rasti. Iz Italije se je vrnila z drobnim puhom na glavi. Takrat je začela razmišljati, da bi šla spet v Italijo, ampak ne v Rimini. Pogrešala je namreč sina in moža, s katerima sestavlja povezano družino.

»Kaj težiš s tem Trstom?«

Iskala je novo študentsko izmenjavo v obliki prakse. Svoj življenjepis je poslala stotim grafičnim studiom po severni Italiji. Enega je poslala tudi v Trst. Izmed stotih podjetij se jih je odzvalo približno deset: vsi so njeno prošnjo zavrnili. Tržaški podjetnik Matteo je na Instagramu opazil, da je večkrat v Trstu, in jo je povabil na pogovor, a je tudi pristavil, da ni podjetje v stanju, da jo vzame v službo. Saša pa ga je prepričala in jo je naposled vzel na prakso. Pred petimi leti je tako preživela štiri mesece in pol v Trstu. Živela je v najetem stanovanju. Takrat se je zaljubila v Trst in začela fantazirati, da bi tako življenje tudi nadaljevala. »Glede na to, da se z možem razumeva in da imava doma tudi hišo, takrat sta živela tudi oba starša, je bila njegova prva reakcija: »Kaj težiš s tem Trstom?«

Več v današnjem (torkovem) Poletnem miksu v Primorskem dnevniku.